Osamosvojitev 1991 je patriotsko dejanje, NOB in revolucija, neslovensko, nenaravno, ki je ugonobilo lastne ljudi.
»Na slovenski osamosvojitvi ni nobenega madeža, noben poveljnik slovenske teritorialne obrambe se ni znašel v Haagu, na mednarodnem sodišču, ki je obravnavalo vojne zločine na ozemlji bivše Jugoslavije in tukaj ni nikakršnega očitka. Slovenska osamosvojitev je nekaj, kar je čisto in sveto in nekaj, česar se je vredno spominjati in ohranjati za prihodnje generacije«, je danes dejal Janez Janša na Cesarskem vrhu ob koncu spominskega pohoda v spomin na padla vojaka v osamosvojitveni vojni za Slovenijo.
Da znamo ločiti med tem, kar je prav in tem, kar ni prav. In slovenska osamosvojitev 100 % spada na stran tega, kar je prav. Iz tega prava je nastala država. V kratkem in pravičnem boju, vojni zoper okupatorja, ki je zase menil da je vojska, armija, celo narodna. Ne, dragi moji, vojna ki je bila 1991 je bila prva slovenska vojna iz katere je izšla ven država. Mednarodno priznana. Ki je država Slovencev in vseh ki jo imajo in čutijo za svojo. Kasneje tudi za tiste, ki se s primerno stopnjo integracije spoštuje vse tukajšnje pristno in tradicionalno. Takšno Slovenijo smo si želeli ob osamosvojitvi. In največ od tega tudi imamo. In to je sveti čas za našo današnjo Slovenijo. Osamosvojitvena vojna je krona tisočletnega boja slovenskih prednikov za obstoj. Od izgube karantanske samostojnosti naprej je bila Slovenija dejansko več stoletij po tujo oblastjo, ki je slovensko samobitnost bolj ali manj ogrožala.
Pa vendar.
Imamo na žalost tudi neka drugega. To in tisto kar ne sodi v to kar bi bilo lepo, pristno in tradicionalno. Nekaj kar je nastalo na podlagi neke internacionalne ideje, vsiljene in nenaravne. Imamo tudi tiste, ki to še vedno želijo in častijo. Želijo celo vrnitev tega. Tega in tistega časa ki nikakor ni svet, še najmanj. To so bili že med tistim časom pravili NOB, , še bolj pa kasneje, je bili bolen, krvav in raznarodovalen. Čas ko so nad lastnim i narodom vršili in izvršili preko nikoli sankcioniranih dejanj, pomor, poboj in uničenje lastnega naroda za cilje ki nikoli niso bili cilji tega tukajšnjega ljudstva.
Ne potrebujemo čaščenje morilcev in znamenj tistih, ki so ugonabljali lastni narod. Še manj potrebujemo morebitna opozorila od nekih trenutno »odgovornih« da nekaj ni v skladu z logiko njihovih prednikov in miselnostjo ki je nastajala pod peterokrako zvezdo. Preteklost, ki je bolj ugonobila kot dvignila in popeljala v prihodnost, ki bi bila v ponos vseh njenih ljudi in državljanov naj ostane v preteklosti.
Slavimo osamosvojitev in prihodnost
Danes slavimo in častimo tisto kar je pomembno in odločilno za današnjo Slovenijo. Tudi spomin na ljudi, ki so padli za slovensko samostojnost. Slovenija ima prihodnost le ob razumnih in domoljubnih ljudi in prebivalcev.
Vane T. Costa