Predsednik Pahor v Beltincih: »Misel, da nekdo lahko uspe samo, če je drugi poražen, je najbolj zaskrbljujoča utvara tega težkega časa. Nekdo bo pravi zmagovalec zato, ker bo skupnost potegnil skupaj, ne zato, ker bo porazil nasprotno stran.«

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je včeraj (16.8.2021) v Beltincih udeležil osrednje regijske proslave ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Predsednik republike je imel na osrednji regijski slovesnosti slavnostni nagovor.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

V nadaljevanju je besedilo govora predsednika Republike Slovenije na osrednji regijski proslavi v Beltincih. Velja govorjena beseda!

»Misel, da nekdo lahko uspe samo, če je drugi poražen, je najbolj zaskrbljujoča utvara tega težkega časa. Nekdo bo pravi zmagovalec zato, ker bo skupnost potegnil skupaj, ne zato, ker bo porazil nasprotno stran.«

Spoštovani predsednik državnega zbora,
spoštovani predsednik vlade,
spoštovani župan,
visoki gostje,
spoštovane gospe in gospodje,
dragi prijatelji.

Malo pred začetkom nocojšnje slovesnosti sem po tradiciji, deveto leto zapored, v Črenšovcih položil venec k spomeniku Jožefa Klekla, ene najvidnejših osebnosti katoliške duhovščine, ki je imela v obdobju priključitve Prekmurja Sloveniji velik, odločilen pomen za krepitev narodne zavednosti.

Gre za simbolno sporočilo, ki sega iz preteklosti v prihodnost in poudarja osrednjost nacionalnega vprašanja med vsemi drugimi važnimi političnimi, verskimi, ideološkimi in drugimi vprašanji posameznika in naše skupnosti.

Duhovnik Jožef Klekl, skupaj z Matijo Slavičem in Ivanom Jeričem, eden najbolj pomembnih narodnih buditeljev tedanjega časa, je verjetno skupaj s krogom katoliške duhovščine s strahom gledal na združitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljevino Srbijo, zaradi morebitne prevlade pravoslavja.

Vendar je navkljub temu dal nacionalnemu vprašanju prednost pri presoji interesov in ravnanj prekmurskih Slovencev ob koncu 1. svetovne vojne in po njej, zlasti v času Pariške mirovne konference, ki je odločala o usodi prekmurskega človeka in njegove ravnice in v bistvu o usodi nas Slovencev.

Z jutrišnjim državnim praznikom se vsi Slovenci in Slovenke, vsi državljani in državljanke Republike Slovenije, 100 let in več po prelomnih dogodkih, ki so združili Prekmurje s Slovenijo, hvaležno spominjamo tedanjih narodnih buditeljev in voditeljev, vseh Prekmurk in Prekmurcev tedanjega časa, ker so se enotno postavili za skupno življenje z matičnim narodom.

Naša iskrena hvaležnost gre prekmurskemu človeku, ki zmore znotraj življenjske skromnosti gojiti tako bogato kulturno in narodno pripadnost slovenstvu.

Letošnjo 102. obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom obeležujemo v letu, ko slavimo 30. obletnico ustanovitve samostojne in neodvisne Republike Slovenije.

Z zgodovinske perspektive lahko občudujemo zgodovinski lok prelomnih dogodkov, ki so zlasti v času po ideji Zedinjene Slovenije ozemeljsko, duhovno in kulturno ter politično povezali Slovence, da smo pred 30 leti, na vrhuncu demokratične politične pomladi, s skupnimi močmi naposled ustanovili samostojno državo.

S suvereno odločitvijo in po lastni volji smo se kot samostojna država priključili združeni evropski družini. Vidimo, da tudi po tem, ko smo Slovenci iz naroda z ustanovitvijo države postali nacija, nacionalno vprašanje ostaja živo in živahno in da ga moramo tako razumeti tudi v kontekstu naše prihodnosti.

Zgodovinska možnost, da smo kot samostojna država in po lastni volji del velike evropske družine, se mi zdi za nadaljnji razvoj slovenskega nacionalnega vprašanja usodnega pomena.

Zdaj, ko Slovenija predseduje Svetu Evropske unije in ima nalogo voditi konferenco o prihodnosti Evrope, se bomo po najboljših močeh potrudili, da bomo v sedanjih okoliščinah kar največ prispevali k svežim zamislim o tem, kako naj Evropska unija, enotna v različnosti, ostane trajna dobrina našega skupnega, slovenskega in evropskega vsestranskega razvoja.

Čudovita značilnost Evropske unije je, da spodbuja vse narode k ohranjanju in krepitvi svojih posebnosti in istovetnosti, hkrati pa gradi skupno evropsko pripadnost in značaj na tistem, kar nas povezuje in nam je skupno.

V tem smislu je skrb za lasten jezik, kulturo, narodno zavest enako pomembna kot je bila v naši zgodovini, ki je naposled omogočila osamosvojitev Slovenije in njeno včlanitev v Evropsko unijo. Hkrati pa gre tudi za dolžnost, da se omogoča skrb za jezik, kulturo in narodno zavest pripadnikom drugih nacionalnih skupnosti, živečih v Sloveniji, ali slovenske, živeče v zamejstvu.

Želim si, da bi v iskrenem dobrososedstvu, gojitvi pristnega prijateljstva in v narodni, državni in čisto človeški vzajemnosti vsi skupaj videli edini stvaren obet za trajen mir, varnost in blaginjo.

V tem kontekstu je praznovanje združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom slavljenje krepitve narodne istovetnosti, ki ni usmerjena proti sosednjim ali drugim narodom, temveč je prav nasprotno priložnost, da v okviru skupne evropske domovine na novo premišljujemo vzajemnost nacionalne in skupne evropske identitete ter skupno skrb in odgovornost zanju.

Naj ob tej priložnosti povem, da nameravava prav v tem duhu z madžarskim predsednikom in prijateljem Jánosom Áderjem v začetku septembra pripraviti v Porabju srečanje obeh narodnih skupnosti, slovenske na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Na sestanku tik pred počitnicami sva se dogovorila, da želiva poudariti dobro sosedstvo in prijateljstvo med narodoma in državama v evropskem duhu.

Pred letom sem imel čast prisostvovati vrnitvi Narodnega doma Slovencem v Italiji, s stiskom rok pa sva z italijanskim predsednikom in prijateljem Mattarello pred obema spomenikoma na Bazovici odprla novo poglavje v slovensko-italijanskih odnosih.

Prav tako lani sva se z avstrijskim predsednikom in prijateljem Van der Bellnom odločila, da bomo prvič v 100 letih koroški plebiscit obeleževali skupaj. Ganjen sem bil, ko sem v osrednji Viteški dvorani Deželnega zbora v Celovcu iz njegovih ust v slovenskem jeziku slišal opravičilo avstrijske države za zamude pri uveljavitvi pravic za Slovence v Avstriji in zavezo, da bodo to popravili.

Vse to me prepričuje, da si je potrebno potrpežljivo prizadevati za tkanje medsebojnega zaupanja, naklonjenosti in enakovrednega spoštovanja na najvišji politični ravni in na čisto vsakdanji človeški ravni.

Velike stvari se ne zgodijo čez noč, zanje si je potrebno prizadevati dolge dneve, mesece in leta, a sadovi omogočajo iskreno in stvarno upanje za mirno in varno prihodnost naših otrok.

Spoštovane gospe in gospodje,

vsa ta pomembna načela, od spoštovanja do sodelovanja, toliko bolj veljajo tudi za našo narodovo in državno skupnost.

Zlasti, ko nas preizkušajo težki časi, se moramo vsi skupaj toliko bolj potruditi, da čutimo bolečino drugega, da ustvarimo ozračje medsebojnega spoštovanja, iskreno vzpodbujamo sodelovanje in preprosto držimo skupaj v dobrem in slabem.

Zlasti, ko nas preizkušajo težki časi, se moramo strpno medsebojno izpovedati, a v vsakem trenutku paziti, da z našim drugačnim stališčem ne prizadenemo dostojanstva drugega.

Težki časi, krize, preizkušajo naš značaj, osebni in kolektivni. Potruditi se moramo, da iz sebe damo najboljše in da drug v drugem vidimo najboljše. Bolj kot brskamo po zgodovini, domači ali svetovni, več je dokazov, da je to bolj ali manj edini način, da se skupnost izvije iz težav ali kriz ne da bi koga pustila daleč zadaj.

Zdi se, da bomo že jeseni znova na novi človeški, socialni in politični preizkušnji. Vse bo lažje, če se bomo poskušali poslušati in slišati in če bomo skozi dialog skupaj iskali najboljše rešitve.

Prosim vas, da se vsi skupaj zavedamo sledečega: misel, da nekdo lahko uspe samo, če je drugi poražen, je najbolj zaskrbljujoča utvara tega težkega časa. Na koncu vseh koncev lahko uspemo samo skupaj, o tem sem trdno prepričan. Nekdo bo pravi zmagovalec tega časa zato, ker bo skupnost potegnil skupaj, ne zato, ker bo porazil nasprotno stran. Prosim vas, da o tem dobro razmislimo.

Iskreno si želim, da bi v smislu tega premišljanja praznovali jutrišnji dan. Hvaležen sem vsem, ki ne bodo pozabili izobesiti slovenskih zastav, v Prekmurju in v vsej domovini, saj je to naš skupen praznik.

Sprejmite, prosim, na predvečer jutrišnjega državnega praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, moje iskrene čestitke z najlepšimi željami za mirno in varno prihodnost.

Srečno Prekmurje,
srečno Slovenija,
srečno Evropa!

vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/EBCD9F3C6C0D1F8AC12587330068509B?OpenDocument