Nekulturna škandaloznost: »Izločitev Borisa Pahorja s seznama slovenskih avtorjev na Frankfurtskem knjižnem sejmu«

Sklic nujne seje Odbora za kulturo na zahtevo PS SDS

Letošnji Frankfurtski knjižni sejem (FKS), ki bo potekal med 18. do 22. oktobrom, bo že 75. po vrsti. Tokratni sejem namerava v polarizirajočih časih mednarodnih prelomov ponuditi prostor za razumevanje in dialog ter v svet poslati pomembna literarna in družbenopolitična sporočila. In na njem bo častna gostja prav Slovenija, ki je ta naziv prevzela lani od Španije.  Častna gostja, ki bi morala biti častna in čaščena in častiti mora svoje najplodnejša imena z zavidljivim opusom v zelo dolgem kontinuiranem času in prisotnost tako rekoč na vseh meridianih.

Španija se je lani predstavljala pod sloganom Iskriva ustvarjalnost, Slovenija pa bo mednarodnim založnikom in bralcem svojo knjižno ustvarjalnost predstavila s sloganom Satovje besed. Glavne teme Slovenije naj bi bile inovativnost in ustvarjalnost majhnih založb, pomen branja knjig ter evropska jezikovna raznovrstnost. Slovenija naj bi tako pripravila 250 dogodkov ter predstavila 65 piscev, od tega 34 avtoric in 31 avtorjev.

V ospredju bodo po besedah kuratorja programa Mihe Kovača avtorji z največ prevodi v tuje jezike, med njimi v nemščino. Pri tem je izpostavil Slavoja Žižka, Evalda Flisarja, Draga Jančarja, Gorana Vojnovića, Aleša Štegra, Lilo Prap, Manico Musil, Jano Bauer. Predstavili naj bi tudi  zamejske avtorje, kot so Florjan Lipuš, Dušan Jelinčič in Maja Haderlap, žanrsko literaturo ter nekaj že preminulih avtorjev, med njimi Slavka Gruma, Srečka Kosovela, Tomaža Šalamuna, Marušo Krese in Almo Karlin, ki ji bo v Haus am Dom posvečena posebna razstava.

Da je storjena napaka in da se dela napaka priča reakcija Urške Perenič, univerzitetna profesorica in dolgoletna sodelavka Borisa Pahorja, da je to polnovredna literatura, kar so Pahorju priznali ne samo slovenski kritiki, ampak tudi svetovna javnost: laična in strokovna. Pahorjev opus je preprosto prevelik, da bi bil reprezentatiran samo skozi strip, kajti originala ne more nadomestiti ničesar! Ne verjamem niti, da bi Slovenci onstran državne meje ne imeli literata, ki bi bil vreden predstavitve v Frankfurtu. Na seznamu pa ni nikogar.« Obenem je še poudarila, da več uglednih slovenskih kulturnikov in poznavalcev knjižnega trga deli mnenje, da je Boris Pahor zgolj vrh ledene gore. »Gre za vprašanje naše narodne biti. Tako je Drago Jančar, ki je eden naših najbolj plodovitih, najbolj prevajanih in v srednjeevropskem prostoru najbolj vpetih avtorjev, hkrati pa najbrž najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, samo eden izmed približno šestdesetih avtorjev, med katerimi ni nikakršne hierarhije. V vlogi glavnega govornika bi si tako mnogokdo predstavljal prav njega, ne pa nekoga, ki je bil tako skeptičen do slovenske literature.«

Čeferina ja,  Borisa Pahorja,  prejemnika priznanja Državljan Evrope, pa ne!?

Foto: Matic Štojs Lomovšek

In ravno ob tem naštevanju avtorjev pridemo do presenetljivega podatka. Boris Pahor je očitno črtan s seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Pa vendarle so iz tega »satovja« izpustili nekaj  kar niti v sanjah ne bi smeli.  Ali je imel kod od tvorcev prej omenjenega satovja kakšen pik na nepravem mestu ni znano vendarle pa narediti takšno »luknjo«  v tem satovju,  je škandalozno.

Nesporno je, da je Boris Pahor slovenski in evropski umetnosti in kulturi po drugi svetovni vojni z močnimi eksistencialnimi in angažiranimi družbenimi vsebinami ter visokimi estetskimi in moralnimi standardi vtisnil pečat na tako globinski ravni, da mimo njega ne bo mogla niti globalizirana in tehnologizirana sodobnost. Zato ga ne bi smeli zaobiti in je njegov formalistični izbris iz seznama slovenskih avtorjev, ki bodo predstavljeni na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu, nerazumen in skrajno nerazumljiv.  Škodljiv in škandalozen za našo kulturo navzven in  navznoter.

Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne seje Odbora za kulturo

Prav tako so  v Slovenski demokratski stranki, predlagateljici sklica nujne seje ogorčeni nad dejstvom, da bo na FKS lahko gostoval predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki se bo pogovarjal o povezavi med športom in literaturo, ne bo pa tam prostora za enega najbolj prevajanih umetnikov z visoko kvalitetnim literarnim opusom ter prejemnika priznanja Državljan Evrope, Borisa Pahorja.  Kot da bosta  prav šport in Čeferin naredila tako velik preskok v  književnosti.

Prav zgoraj navedeni razlogi o s vzrok za  zahtevan  sklic nujne seje Odbora za kulturo. Na koncu koncev si  ne smemo dovoliti, da določena srenja, skupaj z kulturno aktivistično ministrico ter spremljevalnimi agencijami in direktorati na »kulturnem » ministrstvu delajo »revolucije« ki delajo enako škodo kot so jo njihovi ideološki predniki.  Slovenski avtorji, slovenska literatura ter  književnost sama  je mnogo več kot pa je ta  trenutna aktivistična in »zakajevalska« srenja, ki misli da določa smeri ali okvirje kje, kako in na kakšen način bo to približano domači in svetovni  književnosti.

Nujna seja je samo ena mala »vzgojna« palica   s katero se ustavi  ta »ludizem« na področju književnosti. Upamo samo da bo zaleglo.

Vane T. Costa

Vir: soj@vtc