Moja kolumna – Test: ali ste perfekcionist?

Test: ali ste perfekcionist?

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da imate rok za oddajo neke naloge, vendar se vam po glavi ne glede na rok, podi tisoč misli, kaj vse bi bilo še potrebno popraviti, dopolniti. Voda vam teče v grlo postajate vse bolj nervozni in zaradi nervoze naredite manj, kot bi sicer če bi bili mirni. Ne počutite se dobro, če dobite 5  nalog na enkrat, vi pa ne veste kje bi začeli, kako bi vse izpeljali.

Ali pa druga situacija. Imate sodelavca, ki vse naredi v nulo, skoraj brez napak, ampak kaj jo je teh  narejenih nalog premalo. Veste, da ne naredi dovolj, ker prav to redko nalogo pili in pili do onemoglosti. In ne veste kako bi mu rekli, daj pohiti, imam zate že drugo nalogo.  Veste že vnaprej, da sodelavec  naloge ne bo oddal pravočasno, ali pa se bo celo izgovarjal, da jo niti ne bo naredil, ne veste pa razloga zato.

Kaj je perfekcionizem?

To je osebnostna lastnost, za katero je značilna težnja k popolnosti. Če perfekcionistu ne uspe doseči perfektnosti, doživlja prave travme, zelo  močna negativna čustva kot so jeza, nemoč, tesnoba, žalost. Počuti se manjvredne. Tisti, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, so prepričani, da morajo vse narediti popolno, brez napak in neuspehov.

Še ne dolgo nazaj je bila tako razmišljanje celo zaželeno. Spomnimo se, kako so nas učili….odlično, vendar še ne dovolj. Perfektno…..no lahko bi bilo še bolje. In smo pilili svoje delovne zadolžitve, projekte, ponudbe, čas je pa neusmiljeno brzel mimo nas, rezultat pa manjša produktivnost.

Nato so najprej v prodaji in komerciali ugotovili, da obstaja matematično večja verjetnost, da bo izbrana katera izmed večjega števila ponudb, ki so jih posredovali potencialnim strankam, kot če bi poslali izpiljene, na primer samo tri ponudbe.

Iz kje izhaja to pretirano poudarjanje narediti vse brez napak?

Starši smo tisti, ki ga povzročamo, tudi sistem v katerem smo rastli. Previsoka pričakovanja do otrok povzroči težnjo k popolnosti. Seveda to nadležno lastnost povzroča tudi temperament, geni, pa vsi s katerimi se srečujemo v dobi odraščanja, učitelji, vrstniki, mediji, sistem, okolje v katerem živimo.

10 načinov obvladanja perfekcionizma

• Planirajte realna pričakovanja do sebe in drugih
• Prakticirajte sočutje do samega sebe
• Vedite, da se razvijate vsak dan
• Fokusirajte se na vaš karakter, ne na nenehne dosežke
• Uživajte v procesu dela, ne samo v doseženih rezultatih
• Bodite odkriti do samega sebe in ne bodite odvisni od mnenja drugih
• Otresite se lastnih negativnih misli
• Dovolite sebi, da kakšno nalogo ne naredite perfektno
• Namesto, da se kar naprej primerjate z drugimi, se osredotočite na lastne pozitivne lastnosti
• Začnite ceniti prav vaš nepopoln jaz.
• Ko nekaj ne naredite tako kot ste si zamislili, se vprašajte, kaj se lahko iz take situacije naučite, zakaj je pravzaprav taka situacija zaželena.

Potreba po popolnosti vodi do anksioznosti, tudi depresije, motenj hranjenja in drugih zdravstvenih težav. Prav zaradi teh motenj smo nato manj produktivni.

Ni torej dobro biti:

• pretirano skrben,
• rigiden,
• pretirano točen,
• varčen,
• pedanten,
• stalno zaposlen z delom,
• pretirano zavrt in
• nezmožen sprostitve.

»Svet ne nagrajuje perfekcionistov, nagrajuje tiste, ki naloge končajo«.

»Perfektni ljudje niso realni in realni ljudje niso perfektni«.

Pa da ne bomo samo kritizirali, perfekcionizem ni vedno slab. To je lahko tudi koristna značilnost, saj človeka motivira, da se pri doseganju ciljev resnično potrudi. Cilji so resda visoki, vendar stvarni.  Če jih človek ne doseže v celoti, sicer ni povsem zadovoljen, ni pa tesnoben in nesrečen, svojo energijo razporeja ustrezno, se ne samoizčrpava čez vse meje, zato ustrezno obvladuje tudi svoje osebno počutje in zdravje.

Test perfekcionizma:

1. Ni prostora za napake. Ko vidite kje kakšno napako, ste prvi, ki se je lotite popravljati.
2. Imate specifičen način, glede tega kako želite, da so stvari narejene. Če niso narejene na vaš način, potem niste zadovoljni. To lahko vodi v konflikte s sodelavci.
3. Greste na vse ali nič. Ali naredite vse popolno ali pa se dela raje sploh ne lotite.
4. Za vas je pomemben samo končni rezultat. Nič vas ne zanima kaj se dogaja tekom delovnega procesa ali kaj je potrebno, da bi dosegli cilj. Zadovoljni ste samo, če dosežete zadan cilj.
5. Sami sebe dajete v nič. Kadarkoli gre kaj narobe, pa naj bo to po vaši krivdi ali ne, krivite sami sebe, se počutite slabo in razmišljate o napaki še dolgo časa.
6. Postanete depresivni, ko ne dosežete svojih ciljev. Pogosto premlevate o izidih, ki se niso izšli tako, kot ste si predstavljali.
7. Imate zelo visoke standarde. Kakršno delo si že zamislite, boste imeli zanj visoke standarde, kar vam pogosto povzroča stres. Na neki točki vas ti standardi začnejo omejevati do te mere, da odlašate z delom do vaših ciljev, saj se bojite, da jih ne boste dosegli.
8. Uspeh za vas ni dovolj. Zdi se vam, da karkoli počnete ali dokončate, vedno lahko posegate še po višjih ciljih. To gre preko splošne želje po biti boljši, saj se vam zdi, da ste nesrečni, če si ne zastavljate vedno višjih ciljev. Redko ste zadovoljni s statusom quo.
9. Zavlačujete, ker se želite stvari lotiti ˝ob pravem času˝. Vedno čakate, da bo prišel pravi čas, da začnete z delom, ki vas bo vodilo do cilja, čakate, da boste pripravljeni. Svoje delo namreč želite pokazati v kar se da najboljši luči. Slabost je v tem, da pravi trenutek morda nikoli ne pride.
10. Konstantno vidite napake tam, kjer jih ostali ne. Včasih so napake resnične, včasih pa si jih zgolj domišljate.
11. Ogromne količine časa porabite, da izpopolnite kakšno stvar. Končni cilj je perfekcija, zanjo ste pripravljeni žrtvovati spanec, zasebni čas ali dobro počutje.

 

Če je večina odgovorov pritrdilna je čas, da nekaj naredite sami zase.

Niso važne pike in vejice, važno je življenje. To pa nikoli ni idealno, perfektno.  Dovolimo mu, da je vseh barv.

 

Nives Fortunat Šircelj, univ, dipl. psih.; NLP praktik; NLP mojster, Zavod ZAPOSLISE

Dolgoletna vodja kadrovskih služb v velikih podjetjih v gospodarski dejavnosti, pet let zaposlena v državni upravi na področju usposabljanja s pomočjo EU sredstev. Ker je delala tudi na področju marketinga in odnosov z javnostmi, ta znanja zelo rada uporablja tudi pri razvoju kadrov. Tistih, ki so že zaposleni, brezposelnih, oz. tistih, ki šele prihajajo na trg dela. Zaveda se, da imamo vsi premalo teh prodajnih, pogajalskih veščin, kako se znati uveljaviti, kako doseči zastavljene cilje. Je vabljen predavatelj na področju vodenja, medgeneracijskega sodelovanja, mentoriranja, višanja samostojnosti in samoiniciativnosti, sprejemanja odgovornosti. Svetuje pri uvajanju raznih internih pravilnikov in aktov, sistemizacija  delovnih mest, pravilniki o plačah, sodobno nagrajevanje. Zadnja leta se izpopolnjuje iz področja motiviranja mlajših in področja motiviranja starejših zaposlenih, ter katere so kompetence bodočnosti in kako jih doseči. Je vabljen član raznih komisij  Starejšim prijazno podjetje, projekt PILOTI, Družbeno odgovoren delodajalec, Družini prijazno podjetje. Sodeluje pri delodajalskih združenjih pri definiranju poklicev in profilov prihodnosti. Imenovana je lastnica spletne strani www. zavod-zaposlise.si.