Klopotci imajo ponovno zahtevo delo v vinogradu

Postavljanje klopotcev je v polnem teku.  Potrebno se je pripraviti na jate ptičev in jim preprečiti, da bi pozobale letošnji imeniten pridelek grozdja.

https://www.youtube.com/watch?v=L7KhdkdTcEU

Ko začne v drugi polovici poletja grozdje postajati sladko, se začne za različne tatove, začenši s ptiči, radostno obdobje. V vinogradih se lahko veselo sladkajo z zorečimi jagodami. No, če seveda za te radosti niso prikrajšani – ljudje, ki so se čez leto mučili z delom, si z različnimi rokomavhi, ki bi na jesen pristavili svoje želodce, nikoli niso hoteli deliti sadov. Tako so tatove že od davnih časov odganjali, kakor so najbolje vedeli in znali. Sredi vinogradov so postavljali opazovalnice, kjer so na vsiljivce prežali čuvaji, na Štajerskem poimenovani ovtarji, ki so z lesenimi ragljami, s streljanjem ali kako drugače uganjali hrup, postavljali so tako imenovana vetrna kolesa, na veje obešali mrtve ptiče … Zoreče grozdje je privabljalo tudi človeške tatove in nekatere divje živali pa tudi domačo perjad, če ni bila zaprta, a ‘izumu’ klopotca so botrovali prav ptiči. Klopotajoča naprava, ki jo poganja veter, je povzročala ropot, ne da bi bil v njeni bližini potreben človek.

Klopôtec je lesena mehanska naprava na visokem lesenem drogu, podobna mlinu na veter. Ob svojem delovanju ustvarja ropot (lesena kladiva ob vrtenju tolčejo po deski) in se zaradi tega uporablja kot ptičje strašilo. Je neizogiben del področij, kjer raste vinska trta v Sloveniji, Avstriji (kjer ga imenujejo klapotetz) in Hrvaški. Klopotec je eden od simbolov Slovenije.

Zgodovina

V Sloveniji je klopotec najbolj razširjen v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah. Klopotec se prvič omenja konec 17. sol. in začetku 18. stoletja, sprva naj bi jih postavljali na poljih, kasneje pa pretežno v vinogradih. Leta 1797 je tudi Leopold Volkmer v njegovi slovenski pesmi Tolažba enega vincerla omenil klopotec.

Klopotci so različno izdelani, v Slovenskih goricah ima dva para kril ali vetrnic, na Goričkem tri pare in na Avstrijskem Štajerskem štiri pare kril.

 

https://www.youtube.com/watch?v=s67lpCCjErc

Klopotec je edini slovenski model in izum na svetu, njegova zgodovina sega že pred leto 1700. Prvotno je bil namenjen odganjanju ptičev v vinogradih in je znanilec jeseni. Postavlja se ga v začetku zorenja grozdja od 25. julija do 15. avgusta, pospravlja pa se ga do 11. novembra.

Narejen je iz šest vrst lesa, kar je tudi nekakšna posebnost te čudovite naprave in s tem je omogočeno, da je njegovo klopotanje raznoliko. Predvsem lepo jih je poslušati ponoči, ko je tišina in se oglašajo vsak z svojega hriba. Žalostno je, da nekatere ljudi to moti in nasprotujejo njegovemu  postavljanju – v nasprotju z takimi, upam da redkimi izjemami, menim, da moramo na našo tradicijo biti ponosni in jo z veseljem prenašati naprej iz roda v rod.

Med obema tipoma so majhne razlike:

Slovensko-goriški ima 4 loputno vetrnico, medtem ko ima haloški 6 loputno vetrnico.

Vsak klopotec je sestavljen iz 40 delov lesa, vsak del opravlja svojo funkcijo. Posledično tega morajo biti posamezni  deli iz različnih vrst lesa, kar pa pride povsem do izraza pri batih. Ko je osem batov napravljenih iz štirih vrst lesa, različnih trdot in udarjajo ob zvočno desko, s tem povzročajo različne zvoke, kar je tudi nekakšna posebnost te čudovite naprave.

Klopotec je naprava, ki je sestavljena iz 40 delov in  jo poganja veter. Posamezni deli so gibljivi in morajo biti izdelani točno, da le to lahko deluje kot celota.

Če želiš končno delo napraviti skladno in estetsko potrebuješ kar nekaj strojev, orodja in tudi časa, da vse poteka po ustaljenem vrstnem redu.

https://www.youtube.com/watch?v=xnIZJis0NqM

Klopotec je eden izmed mnogih simbolov Slovenije. Gre za leseno napravo na zelo visokem lesenem drogu, nekoliko podobno mlinu na veter, saj ima klopotec prav tako kot mlini na veter vetrnice, ki jih veter zaganja, in tako povzroča energijo, da lahko naprava sluţi svojemu namenu (Slika 1) [1, 2]. Klopotec je namenjen proizvajanju zvokov, ki nastajajo, ko kladivca udarjajo ob desko [3]. Kdaj se je klopotec prvič pojavil na Slovenskem, še danes ni popolnoma jasno, saj se okrog tega vprašanja še vedno pojavljajo nesoglasja. Nekateri pisni viri trdijo, da je bil klopotec prvič omenjen med 14. in 16. stoletjem, spet drugi pa so prepričani, da se je klopotec začel omenjati komaj v 18. stoletju [2]. V pisnih virih je bil prvič omenjen leta 1695 [2]. Tudi njegovo poreklo je nejasno. Nekateri viri navajajo, da klopotec izvira iz Francije, kjer so ga postavljali na poljih za odganjanje škodljivcev. Drugi viri pa zatrjujejo, da je klopotec značilen za Slovenijo, da je njena avtohtona »vrsta«. Ustvarjen je bil v prvi vrsti zato, da je iz vinogradov podil ptice, vrabce in škorce, ki so se prehranjevali z grozdjem, in tako škodili vinogradniku. Po nekaterih starih vraţah pa naj bi odganjal tudi kače iz grozdja in tako mehčal grozdje.

Ko je klopotec začel prepevati (tako imenujemo njegovo udarjanje), je to pomenilo, da je grozdje v vinogradih začelo zoreti, ponazarjalo pa je tudi bliţanje jeseni in poslavljanje toplega in sončnega poletja.

Postavitev klopotca

Klopotec je ţe od nekdaj namenjen preganjanju ptic iz vinogradov, zato so ga kmetje v vinograd postavili pred začetkom zorenja grozdja. Za postavljanje klopotca sta po stari navadi določena dva datuma, med katerima se lahko postavljajo. Prvi je jesenski godovnik Jakob, 25. julij, drugi pa 15. avgust. Na dan, ko se postavlja klopotec, se ob gospodarju klopotca zbere vsa druţina s sorodniki in prijatelji. Postavitev klopotca je teţavno delo, zato so močne roke pogumnih fantov gospodarju v veliko pomoč. Posamezni deli klopotca se najprej razstavijo na tleh, nato jih pa načrtno s pomočjo voţ in podpornih palic prenesejo na vrh droga klopotca, ki stoji v vinogradu skozi vse leto (Slika 11). Drog se izkoplje le v primeru, če ga je treba zamenjati. Postavitev klopotca je tudi zabava, šega, ki jo nekateri ohranjajo še danes. Ob postavitvi klopotca nikoli ne manjka dobre glasbe (harmonika je skoraj nepogrešljiva), zelo zanimiv pa je tudi t. i. krst novega člana. To pomeni, da krstijo tistega, ki prvič pomaga pri postavitvi klopotca. Zveţejo ga ob drog, kjer mora ponoviti prisego za gospodarjem klopotca, na koncu pa krstu še nazdravijo.

Podiranje klopotca

Klopotci stojijo v vinogradih vse do pozne jeseni, dokler grozdje dokončno ne dozori in je pripravljeno za trgatev. Običajno se po trgatvi klopotci snamejo z droga in se pospravijo do naslednjega poletja. To se opravi do konca oktobra oziroma na martinovo. Tisti, ki klopotcev ne pospravljajo, imajo majhne klopotce, ki so okras domačije. Večje klopotce zimsko vreme zagotovo preveč uniči, če jih ne bi pospravili pod streho.

https://www.youtube.com/watch?v=nYkIqctlPHs

https://www.youtube.com/watch?v=xqCnJewG2bw

Prisluhnite glasu in klopotanju klopotca- to pomeni, da je v bližini vinograd sladkega grozdja.

mib