EU Parlament: Konferenca o svobodi medijev v organizaciji Romane Tomc( foto: Nova24tv)
Dogodki in prireditveEvropaSlovenijaV fokusu

Medijska svoboda v EU-»Primer Slovenije«, ali kako “podrediti” medije. Se to sme?

V sodobnem času se ljudje v iskanju informacij bolj kot kdaj koli prej zanašate na medije. Poleg javnih medijev, t.i. »main stream« medijev, pa je zaznati vedno večjo težnjo po spremljanju zasebnih medijev, predvsem novičarskih spletnih portalov. Zaznati je preusmeritev zaupanja iz večjih v manjše, zasebne medije.  To tudi,  strahu pred izgubo ugodne večine sledilcev,  jih pripelje do tega da samo mehčajo svojo hrbtenico glede naklonjenosti do  tistega ki jim zagotavlja preživetje. Pa ni prav. Mediji morajo biti neodvisni od dnevne politike in vsakokratne oblasti. Žal pa, vsaj pri nas, ni tako, celo to da osrednji nacionalni medij v določenih primerih kaže cel pretirano in nepotrebno servilnost, v drugi situaciji,  pa minirajo že tako benevolentno vodstvo, ki želi vzpostaviti neko ravnovesje  da je v resnici medij od vseh,  ne glede na svetovni nazor.

Dinamika krčenja novinarske integritete je še bolj očitna v današnjem nestanovitnem okolju, kjer številni tradicionalni mediji propadajo in ogromno novinarjev išče zaposlitev, saj si odpovedi ne morejo privoščiti. Takšen novinar bo bolj verjetno prisiljen k pristranskemu poročanju.

 

 

Poleg uredniške politike se tudi medijski standardi v takem okolju vidno znižujejo. Količina lažnih novic in dezinformacij je na visoki ravni, kar pred nas postavlja izziv, kako zaščititi evropske demokratične vrednote in našo pravico do ozaveščenosti.

Z namenom razprave o tej problematiki je bila  danes,   9. marca 2023 ob 11.30 uri v Evropskem parlamentu s strani  Romane Tomc, evropske poslanke, organizirana  konferenca z naslovom »Medijska svoboda v EU: primer Slovenije«. Cilj konference je obuditi razpravo o novem predlogu zakonodaje Evropske komisije, Aktu o medijih, jo fizično umestiti v izbrane države, tudi v Slovenijo in določiti temeljne izzive, s katerimi se soočajo mediji v državah, kjer so lastniške strukture medijev nepregledne in kjer obstaja visoka koncentracija lastništva medijev.

Romana Tomc(zaslonski izrez)

Kot je v uvodu  rekla, podlaga za to razpravo so nova evropska pravila o svobodi medijev, ki jih je Evropska komisija predstavila septembra lani in s katerimi naj bi zagotovili večjo raznolikost in neodvisnost medijev. Pričakovanja so izjemno visoka, zato je na to temo, kakšna bodo ta nova pravila, bilo že veliko posvetovalnih dogodkov. Večina ta nova pravila pozdravlja, poudarja njihovo pomembnost, a hkrati opozarja na njihovo pomanjkljivo preglednost in izraža pomisleke, kako bo pravzaprav izpeljan prenos iz teorije v prakso. Medijski akt bo imel obliko uredbe. To je pomembno, ker je uredba za razliko od direktive pravni akt, ki se takoj po začetku veljavnosti neposredno in enotno uporablja v vseh državah EU in je ni potrebno prenesti posebej v nacionalno zakonodajo. Malo hudomušno pa vendar tudi za res, do sedaj se je to urejalo z direktivami, ki so dopuščale neko poprejšnjo razpravo, prilagajanje nacionalnim specifikam, sedaj pa kar direktna uveljavitev v nacionalno zakonodajo preko uredbe. Ali je to predrznost ali naivno zaupanje, da bo vse gladko sprejeto, brez obvodov. Ali eno in  drugo.

Akt o svobodi medijev, ki je bil predstavljen naslavlja vsa pomembna vprašanja. V evropskem zakonu imamo prvič zapisano, da države ne morejo posegati v medijsko svobodo, uredniško svobodo. Predstavnica EK je morda preveč optimistična. Države ali njihovi »podizvajalci« posegajo v bistvo. V svobodo medijev.

Vladimír Bilčík meni,  da mediji morajo biti samostojni, za novinarji se ne sme vohuniti nelegalno. Potrebujemo neodvisne javne storitve z neodvisnim financiranjem. Preglednost lastništva je zelo pomembna, ko govorimo o zasebnih medijih. Na trgu jih je namreč veliko, vprašanje je, kdo je lastnik, za koga delajo ti novinarji ali obstaja zaščita delovnih mest novinarjev. Akt o digitalnih storitvah smo sprejeli v lanskem letu, kar je pomembno, saj smo se prvič pričeli ukvarjati z vsebinami na spletu. To bo regulirano na ravni EU. To pomeni, da ne morete pisati kar želite na svojih družbenih medijih.

Margherita Movarelli: »Svoboda medijev je v osrčju evropskih vrednot. To je potrebno ohraniti. Vsaka država je drugačna, ima svoje specifike, potrebno je doseči pravo ravnovesje pri harmonizaciji poenotenja v evropskem medijskem trgu. To je bistveno. Pluralistični in neodvisni mediji predstavljajo interes vseh«. Bi rekel moj kolega iz Primorske, »Ma kako lepo, kaj češ boljšega«.

Izkušnje iz Slovenije kažejo drugače.

Peter Gregorčič(zaslonski izrez)

Peter Gregorčič, predsednik Programskega sveta RTVS.

Programski svet je vodilni organ zavoda, kar zadeva programsko politiko, pri svojem delu pa ta zastopa in varuje interese javnosti tako, da programsko politiko vodi na način, ki je v službi vseh prebivalcev Slovenije. Varuje načelo javnosti. Programski svet, katerega sestava se z nedavno sprejeto novelo o RTVS spreminja. Sestavlja ga 29 članov in članic iz vseh družbenih skupin, večino v njem pa tvori 16 članov, ki jih je z absolutno večino izvolil Državni zbor RS na predlog uporabnikov vsebin RTVS in civilne družbe. Sam sem bil vanj izvoljen kot eden izmed predstavnikov civilne družbe.

 

Pluralnost družbe je predpogoj za uresničevanje vrednot na katerih temelji EU. Brez zagotavljanja pluralnosti mnenj in idej ni mogoče uresničevati človekovega dostojanstva in niti pravne države. Za zagotavljanje pluralnosti sta ključna dva podsistema: svoboda izobraževanja in svoboda medijev. Z obema ima ali je v preteklosti imela Slovenija resne težave. Z namenom tako imenovane depolitizacije je vladajoča koalicija v celoti vzela pristojnost za imenovanje članov sveta RTVS Državnemu zboru RS. Torej tisti ustavni instituciji, ki ima najvišjo stopnjo demokratične legitimnosti. To pristojnost pa je prenesla na posamezne, povsem arbitrarno izbrane interesne in državne sui generis institucije. Vlada in zakonodajalec pa pri tem sploh nista pojasnila kriterij na podlagi česa so izbrali te skupine. Imenovanja po novi zakonodaji so se odvila na povsem netransparenten način in daleč stran od oči javnosti.

In glej ga zlomka, ustavno sodišče je zadržalo izvajanje ali uveljavitve novele s katero bi pa v resnici obveljala politizacija. Pa se ne sme.

Peter Jančič(foto: zaslonski izrez)

Peter Jančič: Ustavno sodišče je prejšnji teden obiskala podpredsednica EK Vera Jourová in to takoj, ko so ustavili odstavljanje celotnega vrha RTVS. Ocenili so, da obstaja resna nevarnost, da je kršen ustaven red, svoboda tiska, medijev. Politika po volitvah poskuša predčasno odstaviti celoten vrh, to pa pozneje seveda pomeni tudi urednikov. To se je v preteklosti že dogajalo. Odločitev sodišča je bila najprej presenečenje za leve in liberalne stranke, ker so nastavili večino na US. Tokrat se to ni zgodilo, nato pa je prihitela evropska komisarka iz vrst teh strank k predsedniku, ki je pretehtal, da je bila odločitev sprejeta. Nato pa je dejala, da z njim o tem naj ne bi govorila.

Žal ta gospa izhaja iz okolja kjer so takšne stvari, intervencije bile v nekem drugem sistemu skoraj »dnevni obrok« vmešavanja. Izgleda da je nekaj genetika nekaj pa tudi obrisi že dodobra opuščene in preživete ideologije.

 

V času prejšnje vlade se je tudi na evropskem parketu govorilo o napadih na novinarje. Edini napad, ki je bil izveden na novinarje, je bil napad na Mira Petka  leta 2001, ko so ga na pragu hiše nameravali ubiti. Na srečo je preživel. Po tem napadu ni bilo več drugih fizičnih napadov na novinarje. Kljub temu, da je bilo pet napadalcev v zaporu, so na koncu dobili lepo odškodnino, jaz pa kot žrtev nič. Sam sem dvoživka. V novinarstvu sem bil dobrih 20 let, dopisnik iz Koroške in se ukvarjal predvsem s preiskovalnim novinarstvom.

Miro Petek(foto: Nova 24tv)

Miro Petek: “Nato sem šel v parlament in osem let sem zasedal mesto poslanca. Imam vpogled tako v politično življenje kot tudi v novinarstvo. Zadnji dve leti pred to vlado sem bil svetovalec kulturnega ministra Simonitija . Veliko je bilo v tem času govora o napadih na novinarje, kar gledano z naše strani ne drži. Imeli smo veliko vprašanj in stikov s tujimi mediji. Kakorkoli, podane izjave so le ti ignorirali. Popravka niso želeli objaviti. Če največji svetovni mediji počnejo to na tak način o neki takšni državi, kako šele pišejo o pomembnih zadevah kot so vojna. Z našimi mediji so bili svetovni mediji solidarni v laži«.

Ta taista Evropa,  ki hoče uvesti medijsko svobodo po njenem vzorcu, z očitnim levim pridihom, je mnogokrat dvolična da ne rečem hinavska.

Hvala bogu, da je bila tudi publika med katero smo videli in slišali kritična imena iz medijske sfere ter dijake škofijske gimnazije iz Šentvida pri Ljubljani, da so videli kako to poteka in kako funkcionira ta del evropske  javnosti, ki bi delovala vsem Evropejcem v prid.

Vane T. Costa

Vir: Konfreneca in vtc

Foto: zaslonski izrezi&nova24tv

Mogoče vam bo všeč