Kulturno društvo Besa v Celju obeležila 15 obletnico kosovske države

V soboto,  25. februarja od 19. ure naprej, v Narodnem domu v Celju, je potekala prireditev v organizaciji Kulturnega društva Besa iz Celja, ob 15 letnici ustanovitve neodvisne države Republika Kosovo.

17. februarja 2008 je prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije. Ta dan prebivalci Kosova praznujejo kot rojstni dan svoje države.

V Prištini so svojo  neodvisnost razglasili po devetih letih pod upravo Združenih narodov in po neuspehu mirovnih pogajanj, ki so sledila krvavim spopadom v letih 1998 in 1999, tega so končali letalski napadi Nata na takratno Jugoslavijo. Na Kosovu sicer  še za mir skrbijo tudi civilna misija Združenih narodov Unmik in enote Kforja.  Državo,  Republiko Kosovo priznava 117 držav po celem svetu.

To so dejstva in tukaj se ne more nič spremeniti, kvečjemu utrjevati, graditi in spodbujati napredek za vse tam živeče in tudi tistih po svetu, ki izvirajo od tam  in imajo kosovske korenine. Obenem, kot je poudaril Milazim Elshani,  tajnik kulturnega društva Besa iz Celja, kljub navezanosti  in prisotnosti misli na očetovino in dedovino, vsi v Sloveniji živeči Kosovarji želijo in delujejo v smeri integracije v slovensko družbo. Kot se je dalo videti premnogi od prisotnih in na splošno v slovensko družbo  živeči in delujoči ljudje po koreninah ali rojstvu na Kosovu, izkazujejo odnos do Slovenije kot da je njihova druga, ali pri pretežnem delu celo  prva država kjer delujejo in ustvarjajo.

 

Med pomembnimi povabljenci  sta bila Veleposlanik Republike Kosovo Valdet Sadiku  in  veleposlanik Republike Albanije v Sloveniji Pëllumb Qazimi. Prav tako nekaj predsednikov kulturnih društev iz Slovenije ki združujejo Kosovske Albance.

Kosovski veleposlanik je med  drugim dejal da je vesel da je med rojaki, med katerimi so mnogi bili tudi udeleženi v sam proces nastajanja njihove mlade države, kot vojaški poveljniki in borci. Obenem je poudaril da je prijeten občutek  ko ve da so nekateri zelo uspešni v slovenskem gospodarstvu  ter da  mnogo infrastrukturnih objektov je zgrajenih s pomočjo ljudi, delavcev in podjetnikov, ki imajo kosovsko poreklo.

Želja samih prebivalcev Celja kosovskega porekla,  ki imajo Kosovo v svoji biti,  je da se še naprej integrirajo v slovensko družbo. To je tudi poleg spoštovanja in nastajanja države za katero so si prizadevali rodovi, ena pomembnih prioritet za  kar si bodo prizadevali v sedanjosti in prihodnosti. Pravijo da čutijo tako.

Verjeti jim je treba in obenem privoščiti, da lahko Kosovo napreduje in utrjuje položaj v mednarodni skupnosti.

Vane T. Costa