Kulturne poti Sveta Evrope v Sloveniji oživljajo medsebojno sodelovanje

V Sloveniji imamo kar devet kulturnih poti, ki so v preteklosti uspele pridobiti certifikat Kulturne poti Sveta Evrope. Kljub izrednemu potencialu teh poti in njihovem mednarodnemu značaju, pa so poti trenutno še v veliki meri prepuščene prostovoljskemu navdušenju in potrebujejo več sistemske pomoči in sodelovanja za nadaljnje dobro povezovanje evropske kulturne dediščine in trajnostnega turizma.

V Sloveniji imamo kar devet kulturnih poti, ki so v preteklosti uspele pridobiti certifikat Kulturne poti Sveta Evrope. Leta 2005 se je kot prva v Sloveniji registrirala Evropska kulturna pot Svetega Martina. V letošnjem letu sta se kot zadnji na seznamu pridružili še Železnodobna pot po Podonavju in Pot sv. Cirila in Metoda.

Osrednji pomen Kulturnih poti Sveta Evrope je v informiranju o skupni evropski kulturni dediščini – v celotni Evropi je kar 45 tovrstnih poti, ki  gradijo mrežo poti čez bolj ali manj vse evropske države in pridružene članice.

Z raziskovanjem v projektu Interreg Mediterranean BEST MED je Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru ugotavljala, da pa kljub izrednemu potencialu teh poti, poti pogosto ostanejo odvisne od prostovoljne aktivnosti, imajo premalo sistemske podpore nadaljnjega razvoja in se premalo povezujejo med seboj  Sloveniji. Tako je kot eno izmed projektnih aktivnosti v torek, 28. 9. 2021 organizirala enodnevni dogodek Po poteh Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji za deležnike kulturnih potih v Sloveniji: predstavnike kulturnih poti in predstavnike kulturnih politik v Sloveniji.

Primarni projekta Interreg Mediterranean BEST MED je dvig trajnosti sredozemskih destinacij, ki so del Kulturnih poti Sveta Evrope, pri čemer je glavni izziv reševanje problematike vzajemnega sodelovanja med glavnimi turističnimi akterji pri oblikovanju politik. Projekt Best Med je razvit na podlagi akcijsko-raziskovalne metodologije, pri kateri je za uspeh odločilna udeležba lokalnih deležnikov (iz javnega in zasebnega sektorja). V projektu sodeluje 11 partnerjev iz 10 mediteranskih držav. Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

​

Glavni namen dogodka je bil predstaviti vsebino in način delovanja štirih Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji: Poti evropskih pokopališč, Kulturne poti svetega Martina, Železnodobne poti po Podonavju in Kulturne poti Iter Vitis zbranim predstavnikom deležnikov kulturnih poti.

Udeleženci dogodka so se zbrali na pokopališču Žale v Ljubljani, kjer se je predstavila Pot evropskih pokopališč z vodenim ogledom Plečnikovih Žal, zbrane pa je najprej pozdravila predstavnica Slovenske Turistične Organizacije, gospa Nataša Hočevar. Študijski ogled se je nadaljeval z ogledom cerkve sv. Martina v Moravčah, ki je del Kulturne poti svetega Martina. Udeležence je nagovoril župan občine Moravče dr. Milan Balažič. V Dolenjskem muzeju Novo Mesto je udeležence sprejela gospa Petra Stipančič, ki je predstavila tudi novonastalo Železnodobno pot po Podonavju. V Dolenjskem muzeju so imeli udeleženci priložnost prisluhniti predstavitvi predstavnici Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, gospe Ireni Marš in glavni koordinatorici projekta Best Med v Sloveniji, izr. prof. dr. Maji Turnšek. Dogodek se je zaključil z ogledom zidanic in Matjaževe Domačije na Dolenjskem, kjer so se udeleženci seznanili s turistično ponudbo Kulturne poti Iter Vitis, osredotočene na vinski turizem.

Izr. prof. dr. Maja Turnšek, koordinatorka projekta v Sloveniji je ob srečanju izpostavila:

»Ključne ugotovitve današnjega dogodka in našega preteklega dela s Kulturnimi potmi Sveta Evrope so, da te poti ponujajo veliko priložnosti za razvoj trajnostnega turizma, vendar je za razvoj pomembno celovito sodelovanje deležnikov. Tako upamo, da bo tudi današnji dogodek pripomogel k naprezanjem Kulturnih poti Sveta Evrope v Sloveniji, da se združijo in skupaj postanejo močnejši glas v strateškem načrtovanju slovenskega trajnostnega turizma in vloge kulture v njem«.

 

Tako je osrednji sklep sodelujočih bil, da je povezovanje med kulturnimi potmi nujno in, da je potrebno oblikovati celostno in trajnostno turistično ponudbe, ki bo privlačna za potencialne turiste in hkrati zagotavljala dolgoročne pozitive učinke turizma.

vir: https://www.um.si/univerza/medijsko-sredisce/novice/Strani/novice.aspx?p=3568