(Kulturna dediščina)Pokrajinski muzej Celje lani z več obiskovalci kot v prvem koronskem letu . Za leto 2022 optimistični načrti. 140 let delovanja muzeja.

V Pokrajinskem muzeju Celje, kot osrednji ustanovi povezana z kulturno dediščino celotnega območja, ocenjujejo, da so v preteklem letu 2021 uspešno izpolnili zadane cilje. Še posebej če vemo, da so  bili zaradi korona virusnih okoliščin v  lanskem letu celo  primorani muzej zapreti za tri mesece, se je število obiskovalcev v letu 2021  prepričljivo povečalo v primerjavi z letom 2020.

Zabeleženih je bilo  namreč 15.000 obiskovalcev in obiskovalk, od tega je bilo 10% tujerodnih  državljanov iz skoraj 48 različnih  držav.

A čeprav so te številke proti rekordnemu letu 2019 skoraj za polovico nižje, kaže, da bo bližnja prihodnost v muzeju vse prej kot dolgočasna. Kljub temu so ves čas v delujočem pogonu.

Letos muzej praznuje 140 letnico delovanja 

Še več obiskovalcev so imeli na razstaviščih, ki so v prostem dostopu (Rifnik, Celeia Antiqua, Ko železna pride cesta, Potočka zijavka…) ali pa so v prostorih, ki so v upravljanju njihovih partnerjev (Šempetrska nekropola, Rifnik in njegovi zakladi, Grofje Celjski na Starem gradu Celje …)

V primerjavi s preteklimi leti je manj tujih obiskovalcev, kar pa seveda ni presenečenje, saj so podobni rezultati v celotni turistični branži.

V Pokrajinskem muzeju Celje so lani uresničili večino načrtovanega programa, med večjimi projekti pa izpostavljajo razstave Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan v Celju, Kaj počne tukaj Samuraj? Vzhodnoazijski predmeti iz zbirke PMC ter Zloščeno do visokega sijaja, Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje.

Na pobudo Ministrstva za Infrastrukturo in Slovenskih železnic so ob Evropskem letu železnic v Ljubljani pripravili razstavo Ko železna pride cesta – 175 let od prihoda prvega vlaka na Slovensko ozemlje.

V septembru so v sodelovanju z dunajskim Weltmuseum Wien na Dunaju odprli razstavo Alma M. Karlin – Sama okoli sveta. »Skupna razstava obeh muzejev, je bila dobro sprejeta tako pri strokovni kot tudi laični javnosti, nas pa utrdila v prepričanju, da lahko kot regionalni muzej sodelujemo tudi z največjimi muzejskimi hišami,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje.

V letu 2021 je bil zelo aktiven arheološki oddelek muzeja, saj so v sklopu urejanja javne komunalne infrastrukture izvedli vrsto arheoloških raziskav ob gradnji (novi podzemni smetnjaki, gradnja ali obnova kanalizacije na Maistrovi, Švabovi, Stritarjevi, Razlagovi, Čopovi ulici …) Eden večjih projektov v letu 2021 je bila tudi prenova muzejske knjižnice.

Odkrit potek glavne celejanske ulice Cardo Maximus pri izgradnji podzemnih zbiralnic za smeti na današnji Stanetov ulici. (Foto Nina Sovdat)

Odprtja novega »mesta pod mestom« letos še ne bo, se bodo pa začela dela 

Kljub želji, da bi izjemne stenske poslikave odkrite na Muzejskem trgu predstavili obiskovalcem, bo na to potrebno počakati še nekaj časa. »Še vedno potekajo restavratorska in konservatorska dela tako na stropu (ki je trenutno v Restavratorskem centru v Ljubljani) kot tudi na freskah, ki bodo predstavljene in situ v razstavišču. Zapletlo se je tudi zaradi velike vlage v razstavišču, saj bomo zaradi nje v muzeju primorani vgraditi razvlažilce zraka. V muzeju upamo, da se bodo dela na tem novem razstavišču, ki vključujejo tudi izgradnjo dvigala pri Stari grofiji začela še v letu 2022, ko muzej praznuje 140 let,« je pojasnil Stane Rozman.

Otvoritev tega razstavišča je bila načrtovana kot osrednji dogodek ob tej visoki obletnici, zaradi okoliščin pa bodo z otvoritvijo počakali še kakšno leto.

Načrti za leto 2022. Razstava ob 650 letnici od pogrofovljenja Celjskih

Od letošnjih razstavnih projektov v Pokrajinskem muzeju Celje omenjajo razstavo Ob 650-letnici drugega pogrofovljenja Celjskih, ki jo bodo postavili v Stari grofiji. S področja etnologije bodo odprli razstavo Ljudska in uporabna umetnost. Projekt, ki mu bo namenjena posebna pozornost je tudi prenova stalne Kulturnozgodovinske zbirke s Celjskim stropom, ki jo bodo v želji, da jo še bolj približajo obiskovalcem, opremili z avdio vodiči. Seveda bo muzej tudi v letu 2022 sodeloval s sorodnimi ustanovami.

»Poglavitni cilj muzeja v letošnjem letu še naprej ostaja isti: ostati vodilna dediščinska ustanova na Celjskem. Naša želja je, da bi se kazalniki uspešnosti dela muzeja vrnili na raven pred zdravstveno krizo. Upamo, da nam bo z vsemi deležniki, ki delujejo na področju turizma, uspelo povečati obisk muzeja in privabiti tudi tiste obiskovalce, ki doslej v njem niso bili,« je še sklenil Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje.

Utrinek z razstave o dr. Juro Hrašovcu prvem slovenskem županu v Celju(Foto-Nataša Maher)

Dodal bi, da vse kar pride izpod »rok« in v organizaciji Pokrajinskega muzeja Celje, je na najvišji možni strokovni ravni. Del njihovih dogodkov in predstavitev tudi sam doživljam kot takšne in jih z veseljem posredujem  v medijski prostor. To je vsekakor vredno  obiska in časa, ki ga boste namenili.

Le tako naprej!

Vane T. Costa

Vir.MOC