Janez Janša nagovarja prisotne na konvenciji SDS v Celju
Dogodki in prireditveEvropaPolitikaSlovenijaVolitve

Konvencija SDS na celjskem Starem gradu kot češnja na torti uspešne kampanje za poslance v EU parlament.

Volilna kampanja za volitve v Evropski parlament je v sklepni fazi. S tem namenom in kot dodatni pospešek pririniti voz na vrh klanca, z  izvolitvijo čim več sposobnih, spodobnih in kompetentnih predstavnikov Slovenije v Evropski parlament  se je včeraj pozno popoldne odvijala zaključna prireditev v Celju, na celjskem  Starem gradu.   Zato so se zbrali vsi  tisti ki vedo kaj in kako narediti največ,  na čudovito organizirani prireditvi v prelepem ambientu Celjskega gradu še enkrat predstavili kandidatke in kandidati SDS – Slovenska demokratska stranka.

Članice in člane Slovenske demokratske stranke  na zaključni prireditvi   v Celju je  nagovoril tudi predsednik SDS Janez Janša. Govor v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani, pravzaprav ni besed, s katerimi bi se dalo bolje opisati, za kaj v tem trenutku gre, kot so besede Prešernove Zdravljice. V tej mojstrovini Mitje Okorna, ki smo jo ravnokar poslušali in gledali. Čez nekaj dni bomo tako kot ostali državljanke in državljani držav članic Evropske unije odšli na volišča. Volili bomo Evropski parlament. Zdaj to je parlament, v katerem je tudi soba dr. Jožeta Pučnika, očeta slovenske države. Torej je to tudi naš parlament. In v teh dneh se zaključuje volilna kampanja. Zdaj, je to res bila volilna kampanja za Evropski parlament, o tem nekaj besed kasneje, ampak mi smo ta čas pred volitvami vzeli resno in danes smo se, spoštovani kolegice in kolegi, zbrali tukaj zato, da damo še malo korajže naši pogumni ekipi devetih kandidatk in kandidatov, ki se bori v prvih vrstah za Slovenijo in za Evropo, kakršna je bila postavljena na svojem začetku. Tako da predlagam, da to pogumno ekipo na začetku nagradimo z enim aplavzom.

Evropsko unija je nastala iz dveh razlogov. Ustanovni očetje Evropske unije, ki so bili vsi po vrsti konservativci in krščanski demokrati, so temelje te unije zastavili na način, da se, prvič, prepreči ponavljanje morij, kot jih je Evropa doživela med prvo in drugo svetovno vojno, in drugič, da se vzpostavi trdna vrednotna obramba proti komunističnemu svetu, ki je grozil na drugi strani železne zavese. Zaradi tega projekta so generacije Evropejcev na zahodni strani železne zavese živele v miru. Danes marsikdaj slišmo, da je zaradi ustanovitve Evropske unije zdaj Evropa že sedemdeset let v miru in ne v vojni. Zdaj tisti, ki to govori, pozabila na nas, na vzhodni del Evrope, na srednjo Evropo, na tiste, ki smo bili tako ali drugače za to železno zaveso. Pozablja tudi na tiste, ki smo ob razpadu bivše države doživeli vojno, ki smo se morali boriti za lastno državnost in demokracijo. In kadar slišite ta stavek, še posebej to priporočam tistim, ki bodo branili naše barve in vrednote v Evropskem parlamentu, je treba naše kolege, ki so bili rojeni v blagostanje, spomniti na to, da niso imeli vsi te sreče.

Zdaj, ko smo gledali ta to mojstrovino Mitje Okorna, zgrajeno okrog Prešernovih verzov, mislim, da je bilo na vsem jasno tudi to, zakaj danes gre v Evropi. Žal se o teh stvareh v tej volilni kampanji, ki se zdaj počasi zaključuje, ni dalo veliko pogovarjati. Slovenska demokratska stranka je za volitve v Evropski parlament za naslednjih pet let pripravila vsebinski manifest. Povedali smo, kakšno Evropo vidimo kot tisto, ki bo dala pravilne odgovore na izzive našega časa. Povedali smo, kje na dosedanji poti vidimo zablode in napačne odločitve in kako jih popraviti. Želeli smo to našo vizijo soočati z drugimi iz konkurenčnih strank, ki zdaj kandidirajo z nami ali proti nam, za teh devet mest, ki jih ima Slovenija v Evropskem parlamentu. Pa nismo imeli veliko sreče. 

Zdaj naši kandidatke in kandidati so bili pravzaprav edini ali pa mogoče še poleg drugih izjem, ki so skušali govoriti o vsebini. Zdaj ostali so bolj dvigali loparčke, tako kot na kakšnih kvizih v šoli. Zdaj, če je odgovor da ali ne, tudi tisti, ki ne ve, včasih zadene. Pač, če jih je 14 tam v vrsti, ko jih posadi Jaša Jenull, se da tako neznanje tudi zakriti. Nekega pravega vsebinskega soočenja pa žal ni bilo.

Prva tema, ki so jo lansirali, je bila Palestina, druga pa, kaj mislite o akciji Nike Kovač za splav. Zdaj, ko je bila nekaj tednov pred volitvami v Evropski parlament narejena raziskava po Evropi, kaj so ključni problemi, ki jih Evropejci čutijo ali pa čutimo v tem času pred evropskimi volitvami, mislim, vsaj jaz se ne spomnim, da Palestina ni bila deležna niti enega odstotka med odgovori. Kar se tiče ključnih skrbi v Sloveniji absolutno ne. Zdaj nas skrbi varnost, vojna v Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu, energetska draginja, vprašanje prehranske varnosti, tudi zaradi nekaterih napačnih odločitev tudi v Bruslju. Zdaj skrbi nas, kakšne bodo številke na položnicah. Skrbi nas, ali bodo ponovno postavljene meje, ko gremo v Italijo ali pa v Avstrijo, tam ostale za vedno ali pa bomo sposobni kot Evropa zavarovati naše zunanje schengenske meje in zagotoviti varnost doma. To so teme, ki so ključne.

Žal, če je kdo spremljal tudi včerajšnje dogajanje v slovenskem parlamentu, tisti, ki imajo škarje in platno v rokah, trenutno v Sloveniji najmočnejše zvočnike, teh problemov ne vidijo. Te probleme pač spravljajo nekam pod preprogo, ker pač nimajo rešitev. Pa bog ne daj, da bi se pogovarjalo o teh stvarnih problemih. Potem bi se morali pogovarjati tudi o stanju v Sloveniji. Smo na sredini mandata. Skratka, bojazen je bila, da če bi se pogovarjali o stvarnih problemih Evrope, bi se pogovarjali tudi o stvarnih problemih Slovenk in Slovencev in o tem, kakšne rešitve tisti, ki imajo škarje in platno v rokah ponujajo. In tega se seveda bojijo kot hudič križa. Zato, ko pač naši kandidati, ali pa predvsem Romana, sodelujejo na teh glavnih soočenjih, je prvo vprašanje Palestina. Pa potem, s kom se boste povezovali, s kom ne bi šli. Skratka vse tisto, kar mogoče v debatah v drugih državah pride tam pod črto nekje na vrsto. Pri nas je pa to glavna tema.

In potem se je včeraj zgodilo še nekaj, kar kar bo zgodovinsko zaznamovalo ta predvolilni čas za evropske volitve v naslednjem mandatu. Zdaj, kdor je spremljal dogajanje včeraj v slovenskem parlamentu, je pravzaprav slišal navčke slovenski demokraciji. Neka vladna večina, ki je navadna večina, ni dvotretjinska, je enostavno sklenila, da ne bo spoštovala male Ustave, to je Poslovnik Državnega zbora, ki določa, kako se lahko sprejemajo zakoni in drugi akti. Ta mala ustava je sprejeta z dvotretjinsko večino. In je seveda tudi niso poskušali spreminjati, samo rekli so, da mislijo, da neki člen v Poslovniku ni pravi in da ga ne bodo upoštevali. Jaz moram reči, da sem šel dvakrat gledat posnetek izjave predsednice Državnega zbora, ker ko sem to slišal na lastna ušesa, si nisem verjel. Recimo, če bi v našem mandatu neki predsednik parlamenta rekel nekaj takšnega, veste, v dveh urah bi kolesarji iz Ljubljane prišli do Celja. Bil bi strašen, strašen revolt. Novinarji, ki poročajo iz Bruslja, bi stali pred vrati Evropske komisije in spraševali, kako komentirate to smrt demokracije v Sloveniji. Ker to delajo oni, seveda takih reakcij ni. So pa posledice enake, kot če bi to storil kdo drug, ker zdaj pravzaprav ne vemo, kakšna so pravila. V slovenski ustavi piše, da mora zakonodajalec sprejemati odločitve po predpisanem postopku. Ker če postopek ni predpisan, naj se nekdo spomni pa nekaj naredi in pravi, jaz mislim, da je tako prav in bom tako naredil. Glejte, mislim, da se niti mi še ne zavedamo teh posledic, ki bodo nastopale zaradi tega dejanja, ki je bilo včeraj storjeno, če ne bo preklicano.

Tukaj ne gre za Palestino. Gre za to, kako je bila ta odločitev sprejeta. V demokraciji mislimo različno. Zato imamo različne stranke, hvala bogu. Borili smo se za to, da lahko mislimo različno, borili smo se tudi zato, da tisti, ki mislijo drugače od nas, lahko to svobodno povedo in tega smo se tudi veliko naposlušali v zadnjih treh desetletjih. Lahko mislimo različno o davkih, lahko mislimo različno tudi o vrednotah, lahko mislimo različno, ne vem, o splavu, lahko mislimo različno o migracijah in lahko različno glasujemo o teh stvareh. To je demokracija. Ne moremo pa različno misliti o Ustavi ali o poslovniku, dokler velja. Ne more ustava, zakon, poslovnik Državnega zbora, ki se sprejema z dvotretjinsko večino, biti stvar interpretacije tistih, ki imajo večino v Državnem zboru. Še posebej ne v primerih, ko se je del te procedure uporabljal na veliko.

V našem mandatu je opozicija zaustavila najmanj deset strateško pomembnih zakonov, s katerimi smo mi reševali zdravje in življenje ljudi v Sloveniji, ne v Palestini, v Sloveniji. In smo čakali en mesec preden smo glasovali. Se je tudi zgodilo, da so se vmes okoliščine spremenile in se je seveda tudi odločitev potem spreminjala. Ampak, glejte, nikoli niste slišali z naše strani besede, da ker nam to ni všeč, pa tega ne bomo spoštovali. Je pa to včeraj rekla, oseba, ki opravlja drugo najpomembnejšo funkcijo v državi. Oseba, ki zamenjuje tudi predsednika ali pa predsednico države, če ta svoje funkcije ne more opravljati ali če pride do takšne izredne situacije ali pa smo v vojnem stanju. Danes že cel dan dobivam vprašanja, kaj boste pa naredili zdaj najprej. Jaz na to odgovarjam, da to vprašanje ni pravo. Ker pravo vprašanje je, kaj bomo skupaj naredili, ker to je toliko naš problem, kot problem kateregakoli državljana v tej državi. Ker se njemu jemlje neka pravica, ki je garantirana v bistvu z Ustavo. In ko vas sprašujejo, kaj boste pa vi naredili, če vedo, da ste člani naše stranke, naj bo vaš prvi odgovor enak: kaj bomo skupaj naredili?

Odkrito povedano, take situacije v Sloveniji še ni bilo. Se je zgodilo, da so nam jemali mandate, pa jih je potem Ustavno sodišče vračalo. Se je zgodilo kdaj, da se je naredila kaka proceduralna napaka pa se je to popravilo. Zdaj, če se pa zavestno krši poslovnik in procedura s katero se sprejema neka pomembno politična odločitev, potem pa ne vem, ali obstaja kakšna pravna možnost. Mogoče Ustavno sodišče, čeprav imajo tam dvotretjinsko večino.

No, ampak tudi to sodišče je danes sporočilo, o neki drugi zadevi, vladajoči koaliciji, da zakonodajalec, se pravi oni, ki imajo večino v Državnem zboru, ne opravljajo svoje funkcije. In mi smo postavili vprašanje Vladi, če bodo odstopili. Ustavno sodišče, kjer ima levica dvotretjinsko večino, je danes izdalo odločbo, v kateri piše, da njihovi ne opravljajo svoje funkcije in se je zgodilo, da je Ustavno sodišče namesto njih določilo plače sodnikom. Precej zajetne, moram reči. S tem se mi lahko strinjajo ali pa ne strinjamo. Jaz mislim, da bo to pač, ko boste videli te številke in se boste primerjali, povzročilo veliko vprašanj. Ampak v pravnem smislu je pa res, da je pač bila neka odločba Ustavnega sodišča, ki je obvezna v pravni državi, da imajo 53 glasov v Državnem zboru, se pravi vse možnosti, da jo uresničijo, pa je niso. Kljub temu, da gre za isto politično barvo tako na Ustavnem sodišču, kot ko gre za večino kot v Državnem zboru. Torej, daleč smo prišli.

In po nedelji čaka nas pa tudi vso osveščeno demokratično javnost v Sloveniji, razprava in temeljit premislek, kako iz tega. Zdaj naš prvi odgovor na to pa je udeležba na volitvah v nedeljo. Glejte, v nedeljo ne gre več samo za to, kdo bo zastopal Slovenijo v Evropski uniji. Ne gre več samo za to, kam se bo gibala Evropa v naslednjih petih letih. Gre tudi za to, kam bo šla slovenska demokracija. Kam bo šlo tisto, kar piše v naši ustavi. Kaj s tem, kar prisegajo tisti, ki nastopijo najvišje funkcijo pri nas.

In kako priti s te situacije? Ankete kažejo, da najmanj 60 % ljudi na te volitve ne misli iti, ker verjetno mislijo, da to ni pomembno. Na zadnjih volitvah za Evropski parlament pred petimi leti je bila udeležba v Sloveniji 28,9 %. Bili smo tretji ali četrti od zadnjega mesta po udeležbi med vsemi državami članicami Evropske unije. Zdaj so nabili zraven še nekaj posvetovalnih referendumov. Ne vem, zakaj sprašujejo ljudi te zadeve, ki pa imamo takšno ali drugačno mnenje lahko o njih, ampak vladna koalicija ima 53 glasov. In to so posvetovalni referendumi. In zdaj tudi tisti, ki mislijo glasovati za njihove predloge, naj se vprašajo ali ta koalicija sploh misli resno s tem, ali ne bodo pozabili čez dva tedna na te zadeve, tako kot na mnoge obljube, ki so jih že dali.

 

Poziv k čim večji udeležbi

Ampak udeležba na teh volitvah mora biti zdaj tudi odgovor na to, kar se je zgodilo včeraj. Ena takšna streznitev. Zdaj, jaz ta apel naslavljam na tistih 60 %, to je milijon slovenskih državljank in državljanov, ki po anketah sodeč razmišljajo, da v nedeljo ne bi šli na volit. Pa pojdite volit. Mogoče je to zadnja možnost, ker tisti, ki ne spoštuje poslovnika, se lahko tudi odloči, da na bo več volitev. Se lahko po hitrem postopku odloči, da vam zniža plačo, vzame pokojnino, ali življenje na koncu. Tudi to se je dogajalo na naših krajih in spomin na tiste čase oziroma dan spomina so ukinili. In je težko zdaj gledati neke šove o pieteti za vse druge, za lastne nepokopane ljudi pa te pietete in tega sočutja ni.

Torej, nedeljske volitve so nekaj bistveno več kot kadarkoli doslej, ko je šlo za volitve v Evropski parlament. Zdaj verjamem, da vsi tisti, ki ste danes prišli, da če za dodatno korajžo naši izjemni ekipi za Evropski parlament spremljate javnomnenjske raziskave in gledate, štejete mandate in tako naprej, zdaj jaz pravim, mandate štejete v nedeljo zvečer. Zdaj se je treba za to še boriti. Nič ni odločeno in glede na to, kar se je včeraj zgodilo, vsak glas šteje dvojno, ker mora biti to tudi upor proti tej zlorabi, upor proti uničevanju slovenske demokracije, pravice vsakega, da lahko odloča po postopku, ki ga določa slovenska Ustava in seveda ob tem še vseeno boj za Evropo, kakršna je bila postavljena s strani ustanovnih očetov Evropske unije.

Če ste kaj in verjamem, da ste spremljali dosedanjo kampanjo, bom rekel v konkretnem, neposrednem smislu, potem veste, da, kandidatke in kandidati Slovenske demokratske stranke bijejo vsi brez izjeme resen boj. Zdaj ko se pogovarjam z ljudmi, naše kandidate praktično vse poznajo. Ko gre za druge liste, v glavnem poznajo nosilce. Slovenska demokratska stranka je tokrat predstavila slovenske volilnemu občinstvu dejansko najmočnejšo listo. Imamo že dosedanjo poslanko in poslanca Evropskega parlamenta, ki sta se pogumno postavlja včasih tudi proti veliki večini, ne samo za interese Slovenije, ampak tudi , za vrednote in program Slovenske demokratske stranke. Ko je treba proti veliki preglasovalni moči, se je potrebno izpostaviti v dvorani. Ker odloča preko 700 poslank in poslancev imata izkušnje, na katerih je možno graditi in jih prenašati tudi na druge. Imamo dva poslanca slovenskega parlamenta, ki se za te iste vrednote borita tudi velikokrat v ne tako lahkih okoliščinah. Še posebej v tem mandatu. Potem imamo izkušene ljudi iz prejšnje vlade. Prekaliljenega uspešnega župana Maribora. Imamo dve mladi kandidatki, ki sta se odločili, da se boste izpostavili in to prej, preden sta bili kandidatki.  V generaciji, ki postaja vse bolj ozaveščena, nezapuščena ali pa oddložena nekam stran. Skratka, imamo kandidatke in kandidate, ki so vredni vašega zaupanja in dodatne korajže, ki ste jo danes prinesli sem na ta čudoviti prostor.

Devet dobrih kandidatov je in zaslužijo vsaj devet aplavzov. Tako da glejte, zbrali smo se na tem čudovitem kraju. Prej v tistem videu Zdravljice je plapolala evropska zastava. Simbol Evropske unije je dvanajst zvezdic iz Marijinega kroga, kajti ustanovni očetje Evropske unije so Evropsko unijo zgradili na načelu, na krščanskem načelu sodelovanja in povezovanja. Zato je ta unija tudi preživela in tega naj se nikoli ne pozabi. Kajti smo tukaj na Celjskem gradu, v grbu grofov Celjskih so tudi tri zvezdice. Te tri zvezdice so tudi v slovenskem grbu, ne? S tega mesta so stoletja pred stoletji vladali velikemu delu Evrope. S tega mesta se je takratna Evropa branila pred turškimi upadi, zato danes tukaj nismo slučajno. Obstaja povezava med slovensko zgodovino, ki je del evropske zgodovine. Obstaja povezava med vrednotami, ki so se branile takrat in vrednotami, ki jih branimo danes.

 

Janez Janša nagovarja prisotne na konvenciji SDS v Celju

Tako, da v nedeljo bo slovensko volilno telo verjetno prvič odkar obstajajo volitve v Evropski parlament pa tudi evropsko volilno telo po drugih državah članicah odločalo o obrambi teh vrednot. Ne samo v Sloveniji, tudi marsikje drugje bo šlo za politični spopad med kulturo življenja in kulturo smrti. Pravzaprav ta, kdor zna brati signale ali pa znamenja časa na nebu, zdaj ta boj še nikoli ni bil tako jasen. Še nikoli ni bil tako odločilen, zato se splača potruditi. 

Hvala lepa, da ste danes prišli dat podporo kandidatkam in kandidatom. Verjamem, da jih bomo v nadaljevanju tega programa spoznali tudi po tistih plateh, po katerih jih doslej nismo. Hvala za vaš trud, hvala za prizadevanja za naše vrednote. Hvala za to, da ste doslej mnogi med vami že trikrat prispevali k temu, da je bila Slovenska demokratska stranka zmagovalka evropskih volitev. In hvala, ker boste to storili tudi četrtič.

Na zmago! Bog živi Slovenijo.

Kdor verjame vanjo jo tudi doživi!

Mogoče vam bo všeč