Končno: Vlada daje soglasje k predlogom amandmajev novele Zakona o varstvu javnega reda in miru. Sankcioniranje glede nedostojnega vedenja do uradnih predstavnikov države.

Glede na povečano »frekvenco« dogodkov povezanimi z nedostojnim vedenjem do uradnih najvišjih predstavnikov države vseh vej, je bilo za pričakovati nekakšen, tudi tovrsten premik. Da je v nekaterih  drugih okoljih, držav, kultur,  to nepojmljivo vedenje državljanov, je tudi znano. To kar bo učinkovalo, je vrnitev ali poskus vrnitve v normalo in korekcija tudi s sankcioniranjem prekrškov, da  zmanjša in da se  ne dogaja v obsegu in intenziteti,  ki se stopnjuje in  lahko eskalira ter  se  spremeni v nered in še česa.

Zato tudi Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki jih je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve in s katerimi se sledi tudi pripombam Zakonodajno-pravne službe državnega zbora.

Med drugim se določa kvalificirano obliko prekrška nedostojnega vedenja, če je takšno ravnanje usmerjeno tudi zoper uradno osebo v zvezi z uradnim poslovanjem in zoper najvišje predstavnike oblasti Republike Slovenije ali njegovega bližnjega. Glede na intenziviranje groženj poslancem in drugim visokim predstavnikom države v zadnjem času se bodo taki primeri nedostojnega vedenja lahko prekrškovno procesirali tudi, če bodo takšna ravnanja osebno zaznale pooblaščene uradne osebe na kraju kršitve. Drugi odstavek 7. člena se torej spremeni tako:  »Ne glede na prejšnji odstavek se z globo od 500 do 1000 evrov kaznuje, kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju ali v zvezi z uradnim poslovanjem ali do najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča ali zoper njegovega bližnjega, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njegovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve.«

Prekršek storjen le takrat, če kršitelj povzroči negativne občutke pri osebi, ki je bila neposredno deležna opisanega nedostojnega vedenja in takšne občutke (vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje ali škodovanje ugledu) policiji prijavi. Seveda policija to skrbno preveri, preverja in ugotavlja, ali neko  od teh dejanj  morebiti vsebuje tudi  elemente drugih prekrškov ali sumov kaznivih dejanj. V primeru  da so ti podani, policija zoper kršitelja ali storilca kaznivega dejanja uvede predpisani postopek.

Lahko se le nadejamo, da že s samo omembo in poskusom urejanja ter ureditvijo tovrstne problematike pride do koristnega premika.

Vane T. Costa

Vir v pomoč: MNZ