kompilacija Music Slovenia – Slovenia Cantat 2021

Na kompilaciji, ki je izšla tako v obliki zgoščenke, kot tudi v digitalni različici, je predstavljenih 17 vokalnih mojstrovin sodobnih slovenskih skladateljev in vrhunskih izvajalcev.

Two Sacred Hymns(2016):
Sing Joyfully to God Our Strength
Cantate Domino … omnis terra  

Izvajalec: Dekliški zbor GŠ Koper / Music School Koper Girls’ Choir – dir. Maja Cilenšek

Glasba: Ambrož Čopi (*1973)
Besedilo: biblično
Še neobjavljeno.
Note: Astrum

Glasbeni producent: Boris Rener
Tonski mojster: Miro Prljača
Montaža in mastering: Boris Rener, Miro Prljača
Posneto: Truške, 2019

Angelus ad pastores ait (2015) 

Izvajalec: Zbor sv. Nikolaja Litija / The Saint Nicholas Choir Litija – dir. Helena Fojkar Zupančič
Glasba: Andrej Makor (*1987)
Besedilo: liturgično
Album: Puer est natus (Društvo Nova kultura Litija, 2017)
Note: Astrum

Glasbeni producent: Daniel Svenšek
Tonski mojster: Iztok Zupan
Montaža in mastering: Daniel Svenšek
Posneto: Litija, 2016, 2017

O lux beata Trinitas (2018)      

Izvajalec: Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem / The Academic Choir of the University of Primorska – dir. Ambrož Čopi
Glasba: Črt Sojar Voglar (*1976)
Besedilo / lyrics: Sveti Ambrož (ca. 340–397)
Album: Lux (Akademsko društvo Univerze na Primorskem, 2019)
Note: Astrum

Glasbeni producent in tonski mojster: Blaž Klebencetl
Montaža in mastering: Boris Rener, Miro Prljača
Posneto: Koper, 2018

Ave, maris stella (2017) 

Izvajalec: Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana / The Chamber Choir of the Ljubljana Conservatory for Music and Ballet – dir. Ambrož Čopi
Glasba: Tine Bec (*1993)
Besedilo: vespere
Album: Credo (Astrum, 2018)
Note: Astrum

Montaža in mastering: Daniel Svenšek
Posneto: Ljubljana, 2018

Adesto sancta Trinitas (2017)

Izvajalec: Vokalna skupina Gallina / Vocal Group Gallina – um. vodja Ana Erčulj
Glasba: Nana Forte (*1981)
Besedilo: latinski spev
Še neobjavljeno.

Glasbeni producent: Anton Jurca
Tonski mojster: Miran Kazafura
Asistent: Dragan Petkovšek
Montaža in mastering: Danilo Ženko
Posneto: Pleterje, 2018
℗ 

Dva dukhovniykh khora / Two Sacred Hymns  (2013):
– Khvaliteimya Gospodne  / Praise the Name of the Lord
– Otche nash / Lord’s Prayer

Izvajalec: Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem / The Academic Choir of the University of Primorska – dir. Ambrož Čopi
Glasba: Patrick Quaggiato (*1983)
Besedilo: liturgično
Album: Tebe pojem (Študentska organizacija Univerze na Primorskem, 2014)
Note: Astrum

Glasbeni producent: Daniel Svenšek
Tonski mojster: Aleksander Govekar
Montaža in mastering: Daniel Svenšek
Posneto: Koper, 2014

Ierusalem (2017)  

Izvajalec: Dekliški zbor sv. Stanislava / St. Stanislav Girls’ Choir – dir. Helena Fojkar Zupančič
Glasba: Damijan Močnik (*1967)
Besedilo: Psalm 122,3,6–7, imena mesta Jerusalem
Album: Jerusalem (Zavod sv. Stanislava, 2017)
Note: Astrum

Glasbeni producent: Daniel Svenšek
Tonski mojster: Iztok Zupan
Montaža in mastering: Daniel Svenšek
Posneto: Ljubljana, 2017

Sine sole nihil sum (2019) 

Izvajalec: Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana / The Chamber Choir of the Ljubljana Conservatory for Music and Ballet – dir. Ambrož Čopi
Glasba: Tadeja Vulc (*1978)
Besedilo: vzeto iz sončne ure
Še neobjavljeno..

Glasbeni producent: Boris Rener
Tonski mojster: Grega Samar
Asistent: Milan Zrimšek
Montaža in mastering: Danilo Ženko
Posneto: Ljubljana, 2020
℗

Remember (2018)

Izvajalec: Zbor Slovenske filharmonije / The Slovenian Philharmonic Choir – dir.. Sebastjan Vrhovnik
Glasba: Katarina Pustinek Rakar (*1979)
Besedilo: Christina G. Rossetti
Album: Poj!Sing! (Slovenska filharmonija, 2019)
Note: Carus

Glasbeni producent: Boris Rener
Tonski mojster: Miran Kazafura
Asistent: Damir Ibrahimkadić
Montaža in mastering: Danilo Ženko
Posneto: Ljubljana, 2019
℗ 

Sredi noči / In the Middle of the Night (2013)

Izvajalec: Vokalna skupina Gallina / Vocal Group Gallina – um. vodja Ana Erčulj
Glasba: Matej Kastelic (*1994)
Besedilo: Srečko Kosovel
Album: Kurje gospe (Gallina, 2014)

Glasbeni producent: Daniel Svenšek
Tonski mojster: Aleksander Govekar
Montaža in mastering: Daniel Svenšek
Posneto: Preska, 2014

Zrejlo je žito / The Wheat is Ripe (2012)

Izvajalec: Vokalna skupina Jazzva / Jazzva (a cappella group) – um. vodja Jasna Žitnik
Glasba in besedilo: ljudska
Priredba: Jasna Žitnik (*1980)
Album: Jazzva (Klopotec, 2020)

Glasbeni producent: Samo Vovk, Jasna Žitnik
Tonski mojster: Jure Matoz
Montaža in mastering: Jure Matoz, Klemen Brezavšček, Iztok Zupan
Posneto: Ljubljana, 2019

Ta na Solbici / And So We Dance in Resia (2017)

Izvajalec: Ženski zbor Carmen manet / Carmen manet (women’s Choir) – dir. Primož Kerštanj
Glasba: Samo Vovk (*1989)
Besedilo: Samo Vovk, Barbara Grahor Vovk (rezijanska motivika / Resian motifs)
Album: Apollo 18 (KD Carmen manet, 2018)
Note: Samo & Barbara

Glasbeni producent: Gregor Jeraša
Asistent producenta: Samo Vovk
Tonski mojster: Matej Pečaver
Montaža in mastering: Gregor Jeraša
Posneto: Novo mesto, 2018

Moja mati kuha kafe / My Mother Is Making Coffee (2015)   

Izvajalec: Vokalni band Kreativo / Vocal Band Kreativo
Glasba in besedilo: ljudska
Priredba: Barbara Grahor Vovk (*1994)
Album: Kreativo (Kreativo, 2015)

Glasbeni producent: Samo Vovk
Tonski mojster: Dominik Štrucelj
Montaža in mastering: Ilkka Herkman
Posneto: Ljubljana, 2018

Ona bo moja / She Will Be Mine (2014) 

Izvajalec: Perpetuum Jazzile
Glasba in besedilo: Marko Gregorič (*1972)
Priredba: Samo Vovk
Album: Both Sides (Perpetuum Jazzile, 2016)

Glasbeni producent: Samo Vovk
Tonski mojster: Klemen Brezavšček
Montaža: Ilkka Herkman
Mastering: Svante Forsbäck
Posneto: Ljubljana, 2016
Isn’t It Good to Be in Love Every Day? (2017)

Izvajalec: Vokalna skupina Bassless / Bassless (a cappella group)
Glasba in besedilo: Sašo Vrabič (*1974)
Priredba: Samo Vovk
Album: BassLess Is More (Društvo Bassless, 2019)

Glasbeni producent, tonski mojster and montaža: Klemen Brezavšček
Koproducent: Kristjan Virtič
Mastering: Tim Žibrat
Posneto: Mlaka pri Kranju, 2018

 

Izbor sklad je opravila strokovna komisija v sestavi: Tanja Benedik (SIGIC), Branka Kljun (Radio Slovenija) in Urša Šivic (ZRC SAZU), ob sodelovanju Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).

Uredništvo: SIGIC
Strokovna sodelavka: Tanja Benedik
Lektura slovenskega besedila: Monika Jerič
Prevod in lektura angleškega besedila: Jaka Jarc
Oblikovanje: Boštjan Pavletič
Naklada: 3000

Kompilacijo sta sozaložila Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC) in Javni sklad Republike Slovenije za ljubiteljske dejavnosti (JSKD).

Izdaji ob bok je radijska in poznavalka vokalna glasbe Branka Kljun napisala obširen esej:

Radostno zapoj: Slovenska zborovska ustvarjalnost in poustvarjalnost danes

Zgodovinske razmere so Slovencem dokaj pozno odprle vrata  v umetniško glasbeno izražanje, v katero lahko z vso gotovostjo umestimo zborovsko glasbo oziroma večglasno pevsko kulturo. Vse tja do renesanse se lahko pohvalimo predvsem s pestro, raznoliko in barvito zakladnico ljudske tvornosti. Če obidemo renesančnega mojstra Jacobusa Gallusa, ki se je rodil na naših tleh, a je svoje številne motete in madrigale snoval na latinska besedila zunaj Kranjske, lahko morda za začetnika umetne slovenske pesmi štejemo Primoža Trubarja, glavnega predstavnika slovenske reformacije, ki je trdil, da je z glasbo mogoče oblikovati človekovo dušo. S tem je znatno vplival na sodobnike in tudi naslednike, Trubarjeva dela v sodobnih harmonizacijah oziroma priredbah je še danes mogoče najti v repertoarjih slovenskih zborov.

Prvi razmah je zborovska glasba na Slovenskem doživela šele v obdobju čitalnic, se pravi v 19. stoletju, njen namen pa je bil zbujati narodno zavest med ljudmi, utrjevati rabo slovenskega jezika, razsvetljevati in izobraževati »neuki slovenski narod«. Od tod dalje je bil razvoj  slovenske pevske kulture vse hitrejši, tehtnejši, celovitejši.

20. stoletje je dalo nekaj pomembnih skladateljskih imen, hkrati z njimi pa se je razvijalo tudi poustvarjalno področje. Velika zasluga za to gre predvsem Javnemu skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki od osemdesetih let prejšnjega stoletja organizira državno tekmovanje Naša pesem v Mariboru in različna izpopolnjevanja za zborovodje. Tem so se pozneje pridružila mednarodno tekmovanje Gallus in regijska tekmovanja, tekmovanja za otroške in mladinske zbore, različne revije ter veliki zborovski dogodek, namenjen otroškim zborom, Potujoča muzika. Vsi ti so vplivali na zavidljivo kakovostno rast naših zborovskih sestavov in njihovih zborovodij, hkrati z njimi pa je rasla in se razvijala produkcija, vedno tehtnejša in zahtevnejša. In tako se slovenski zborovski svet vrti še danes: novi avtorji ustvarjajo nova in nova dela, ki spodbujajo k nastajanju novih in novih pevskih skupin, in obratno.

Polpretekla doba je dala nekatera pomembna imena zborovske tvornosti, kot so Marij Kogoj, Anton Lajovic, Karol Pahor idr., za njimi pa Uroš Krek, Pavle Merku, Lojze Lebič idr., z nastopom nove skladateljske generacije pa se je odprl nov svet. Če sta še pred nekaj desetletji na poustvarjalnem področju v svetu blestela le Slovenski oktet in Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, imamo zdaj celo vrsto ambasadorjev slovenske umetne pesmi, zborov in dirigentov, ki odpirajo vrata slovenski tvornosti v svet in nakazujejo, da se bo ta trend nezadržno nadaljeval. Nekateri teh ustvarjalcev in poustvarjalcev oblikujejo pričujočo zgoščenko in postavljajo na ogled slovenski zborovski »danes«.

Damijan Močnik (1967) je predstavnik srednje slovenske skladateljske generacije, ploden tako na a cappella zborovskem področju kot v polju inštrumentalne in vokalno-inštrumentalne glasbe. Deluje tudi kot dirigent in pedagog. Zborovsko znanje je med drugim nabiral pri slovitem švedskem mojstru zborovske taktirke, Ericu Ericsonu. Danes je eden od doma in v svetu najbolj prepoznavnih slovenskih skladateljev, njegova dela izvajajo številni domači in tuji zborovski sestavi, v svoj program jih je vključil tudi Svetovni mladinski zbor pod vodstvom Garyja Gradna.

Skladba Ierusalem je nastala za Dekliški zbor sv. Stanislava in dirigentko Heleno Fojkar Zupančič za nastop na enajstem Svetovnem zborovskem simpoziju v Barceloni, prestižnem zborovskem dogodku, ki na svojih odrih vsake tri leta gosti zborovsko smetano sveta. Jeruzalem je sveto mesto za tri največje monoteistične religije na svetu, zato je skladatelj v delu z istim naslovom črpal iz zvočnih podob judovske, krščanske in muslimanske glasbe. Ogrodje skladbe je odlomek iz Psalma 122, ki je predstavljen v petih jezikih. Nastala je slikovita in silovita zvočna freska, ki velikanska zvočna nasprotja združi v harmonično prošnjo za mir.

Ambrož Čopi (1973) prav tako sodi v srednjo slovensko skladateljsko generacijo. Je izredno aktiven ne le kot skladatelj, temveč tudi kot dirigent, pedagog in organizator različnih koncertnih dogodkov in festivalov ter promotor slovenske zborovske ustvarjalnosti doma in po svetu. Vodi več zborov, z dvema je posebno uspešen. Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je paradni konj ljubljanske glasbeno pedagoške ustanove. Pod Čopijevim vodstvom deluje deset let in v tem času se je uspešno predstavil na različnih mednarodnih tekmovanjih in festivalih ( v Talinu, Tolosi, Corku, Stockholmu, Baslu, Tajpeju, Pekingu in nenazadnje doma, na tekmovanjih Naša pesem in Gallus). Drugi je Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, ki se je dokazal na več pomembnih mednarodnih dogodkih. Oba se v znatni meri posvečata sodobni slovenski zborovski literaturi, ki jo prispeva najmlajša slovenska skladateljska generacija, pravzaprav tista, ki izhaja iz vrst obeh zborov. Andrej Makor, Patrick Quaggiato, Tine Bec, Matej Kastelic, Andreja Hrvatin in še nekateri mlajši, med njimi Klara Mlakar, Federica Lo Pinto, Jan Triler, so prve spodbude in neuradne lekcije dobili prav kot pevci obeh omenjenih zborov, zatem pa sami dobili priložnost izvedbe svojih del v istem sestavu. Danes tisti starejši to dobro prakso prenašajo v svoje zbore. Med Čopijeve kompozicijske varovance sodi v svetu uveljavljena skladateljica Nana Forte, ki je svoja prva dela zasnovala že kot srednješolka, kot študentka pa napisala svojo prvo mojstrovino, Libera me, ki jo danes izvajajo razni zbori po svetu.

Ambrož Čopi je na pričujoči zgoščenki kot skladatelj prisoten s ciklom Two Sacred Hymns. Skladbi sta nastali leta 2016, najprej za mešano zasedbo, ki ju je avtor pozneje predelal za žensko zasedbo oziroma za Dekliški zbor Glasbene šole Koper in dirigentko Majo Cilenšek, s katero uspešno sodeluje že dve desetletji. Ta je Čopijevi mojstrovini več kot uspešno predstavila na tekmovanju v Jurmali v Latviji. Prva, Sing joyfully to God Our Strength, je posvetilo angleškemu renesančnemu mojstru Williamu Byrdu, druga, Cantate domino, pa italijanskemu zgodnjebaročnemu ustvarjalcu Claudiu Monteverdiju. Deli se torej ozirata v zgodovino, kar je ena od značilnosti Čopijevega snovanja.

Po naročilu Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem in dirigenta Ambroža Čopija je leta 2018 nastala skladba O lux beata  Trinitas, delo Črta Sojarja Voglarja (1976), skladatelja in pedagoga na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Skladba je zvočno in melodično bogata, lepe ritmične kombinacije jo delajo zanimivo in privlačno, kar še podpira sočno zvočno barvanje, tako značilno za tega ustvarjalca. Tudi sam meni, da je prav to temeljni element njegove glasbe – »preizkus poslušalčevega psihološkega dojemanja zvočnih barv«. Črt Sojar Voglar sodi med skladatelje, ki se v večji meri posvečajo inštrumentalni glasbi. Na tem področju je prisoten s tremi simfonijami, več koncerti za različne solistične inštrumente in bogastvom komorne glasbene tvornosti, na vokalnem področju pa s skladbami za različne zborovske zasedbe, tako otroške kot odrasle.

Tadeja Vulc (1978) poučuje na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je samosvoja ustvarjalka in zavzeta zborovodkinja. Vodila je več zborov, prepoznavna v širšem prostoru pa je postala kot dirigentka Akademskega zbora Maribor, s katerim nastopa na različnih koncih Evrope. Kot skladateljica je najprej pisala inštrumentalna dela in skladbe za otroške in mladinske zbore, tem pa kmalu dodala različne »koreografije« oziroma njihove partiture popestrila z navodili za različne gibe telesa. »Zavedam se, da ljudje poslušamo tudi z očmi, ne le z ušesi,« je nekoč utemeljila svoj način izražanja. Seveda gibi v njenih delih niso zgolj okras ali popestritev, temveč vselej dopolnjujejo ali nadgrajujejo pevsko materijo. Med njena pomembnejša dela sodi vokalno-inštrumentalna skladba Requiem za prednike, v njenem a cappella opusu pa izstopa skladba Sine sole nihil sum (Brez sonca nisem nič) na besedilo iz sončnih ur. Posvetila jo je Tajpejskemu filharmoničnemu komornemu zboru in dirigentu Ambrožu Čopiju, ki je delo pozneje naštudiral s svojim Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. In prav tej izvedbi lahko prisluhnemo na pričujoči zgoščenki. Čopi delo opisuje kot vrhunsko, kot skupek različnih glasbenih oziroma izvedbenih domislic, mojstrsko povezanih v smiselno celoto.

Katarina Pustinek Rakar (1979) je skladateljica in pedagoginja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kot ustvarjalka je zelo plodovita, njena zborovska dela zajemajo različna področja ustvarjanja, od raznolikih priredb slovenske ljudske tvornosti do poglobljenih del na latinska besedila in slogovno zelo raznolikih skladb na besedila slovenskih in tujih avtorjev. Njena dela izvajajo tako domači kot tuji amaterski in profesionalni ansambli, med njimi Švedski radijski zbor in zbor BBC iz Londona. Pa tudi Zbor Slovenske filharmonije, v sodelovanju s katerim je pred dobrim letom izšla avtorska zgoščenka Poj!Sing!. Pod taktirko Sebastjana Vrhovnika je svoje mesto na tem CD-ju našla skladba Remember na besedilo angleške pesnice Christine G. Rossetti iz obdobja romantike. O delu je skladateljica povedala: »Skladba je nastala 2018. leta na angleški razpis za nova dela, pri katerem je bilo omenjeno besedilo določeno. Takrat sem se s poezijo te avtorice prvič srečala. Njeni stihi so se me dotaknili zaradi svoje liričnosti, izpovednosti, tekočega pripovednega loka.« Ameriški dirigent in skladatelj Brian Stevens je v svojem občudujočem zapisu izpostavil zanimivo paleto širokih harmonij v tej angleški baladi, njeno liričnost in uporabo briljantnih disonanc.

Nana Forte (1981) je biser slovenske glasbene ustvarjalnosti zadnjih desetletij, ena redkih, ki je poleg inštrumentalne in vokalne tvornosti posegla tudi na področje opere in glasbenega gledališča. Njena dela bogatijo programe velikih evropskih glasbenih prizorišč, festivalov v Belgiji, Italiji, Srbiji, na Portugalskem …, kjer blestijo izvedbe vokalnih zasedb, kot so Norveški mladinski zbor, Švedski radijski zbor, Bavarski radijski zbor idr. In nenazadnje Akademski zbor Tone Tomšič, ki ji je pod vodstvom Urše Lah kot študentki odprl vrata v svet zborovske glasbe. Njeno mladostno delo Libera me izvajajo številni zbori na vseh koncih sveta, leta 2017 pa je na pobudo Janeza Jocifa in Zveze kulturnih društev Škofja Loka za projekt Štimance nastala skladba Adesto sancta Trinitas. Naročnik je želel, da bi bilo delo ustvarjeno z mislijo na akustiko pleterske cerkve, ki je zelo posebna, ima namreč zelo dolg odmev, akustiko pa uravnavajo posebne glinene posode, vgrajene v stene cerkve, ki jim na Gorenjskem pravijo štimance. Ta akustični fenomen je bil prvotno namenjen péti in govorjeni liturgiji skupnosti kartuzijanskega reda. V cerkvi samostana Pleterje jo je izvedla Vokalna skupina Gallina z umetniško voditeljico Ano Erčulj.

Iz slovenskega zamejstva prihaja Patrick Quaggiato (1983), skladatelj, tolkalec ter zborovski in orkestrski dirigent, pedagog in pevec, skratka vsestranski glasbenik, ki prostega časa skorajda nima. Njegov opus je razmeroma obsežen, večina njegovih del nastaja v zamejskem prostoru za obmejne zbore, ki njegova dela večkrat ponesejo izven njegovih dveh držav, Italije in Slovenije. »Besedila rad črpam iz opusov ‘naših’ avtorjev, motivično pa bi si ne upal trditi, da izhajam iz zamejstva, v tem smislu se opiram predvsem na vsa tista spoznanja, do katerih sem se dokopal med študijem in po njem,« utemeljuje svoj slog Patrick Quaggiato.

Cikel Dva dukhovniykh khora Patricka Quaggiata povezuje z njegovim neuradnim mentorjem, Ambrožem Čopijem, ki si je pred leti z Akademskim pevskim zborom Univerze na Primorskem zamislil zgoščenko na pravoslavno tematiko izpod peresa primorskih skladateljev in jo naslovil Tebe pojem. Poleg del ustvarjalcev iz prejšnjega stoletja, Vasilija Mirka in Ivana Grbca, je na zgoščenko uvrstil tudi dela »svojega skladateljskega kroga mladih«, med katerimi je bil Quaggiato posebno uspešen; na Naši pesmi 2014 je namreč njegov Otche nash obveljal za najboljšo noviteto tekmovanja. Cikel, ki obsega poleg skladbe Otche nash še skladbo Khvalite imya Gospodne, je zasnovan kontrastno. Če zasledimo v  njegovih delih precej polifono vodenih linij in iskanje zanimivih harmonskih stičišč, pa je ta cikel svojemu avtorju razširil glasbeno obzorje na harmonsko in melodično strukturo, značilno za pravoslavno izraznost.

Mešani pevski zbor sv. Nikolaja iz Litije je zbor vrhunske kakovosti, kot so potrdila številna mednarodna tekmovanja doma in na tujem. Pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič redno oblikuje svoje koncerte kot vsebinsko zaokrožene celote, domiselne in zanimive. Tako je leta 2015 pripravil cikel božičnih koncertov na tematiko gregorijanskega korala, pri čemer so enoglasne korale prepletli z novonastalimi deli, ki temeljijo na isti tematiki. Med spodbujenimi skladatelji je bil tudi Koprčan Andrej Makor (1987), ki se je oprl na koral Angelus ad pastores ait, božično antifono iz Liber Usualis. V času nastanka te skladbe je Makor opravljal magistrski študij pri prof. Giovanniju Bonatu na Konservatoriju Cesare Pollini v Padovi. Profesorjev vpliv odseva v strukturi Makorjeve skladbe, ki je zbor razprostrl po prostoru in tako ustvaril podobo kvadrofonije, s tem pa dosegel vzvišeno himničnost božičnega vzdušja. Skladbo je pozneje izvedel Vancouver Chamber Choir pod vodstvom Jona Washburna. Makor je trenutno en najbolj iskanih skladateljev med slovenskimi zbori in piše izključno po naročilu. In teh ima veliko, prav tako kot naročil iz tujine, njegova dela namreč izvajajo Brigham Young University Singers z Andrewom Cranom, Salt Lake Vocal Artists pod vodstvom Bradyja Allreda, Univerity of Luisville Cardinal Singers z dirigentom Kentom Hattebergom, BBC Singers in mnogi drugi.

Tine Bec (1993) je eden od slovenskih predstavnikov najmlajše skladateljske generacije. Kot komponist se večinoma posveča vokalni in vokalno-inštrumentalni glasbi. Poleg kompozicije in glasbene teorije na ljubljanski Akademiji za glasbo je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana zaključil višjo glasbeno šolo petja. Obenem je bil pevec, korepetitor ali zborovodja v več zborih in vokalnih skupinah (Ridiamo, Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Vokalna akademija Ljubljana, APZ Univerze na Primorskem , APZ Tone Tomšič itd.), kar je brez dvoma odlična podlaga za komponiranje zborovske literature. Ob naštetem se v zadnjem času posveča tudi pedagoškemu poklicu, s posebnim občutkom vzgaja mlade pevce in jih spretno usmerja v zborovsko dejavnost.

Skladba Ave, maris stella izhaja iz gregorijanskega korala in je kot del cikla treh skladb napisana za razširjeni mešani zbor. Posvetil jo je projektnemu komornemu zboru Aegida iz Kopra po vodstvom Ambroža Čopija, ki je celotni cikel pozneje naštudiral s Komornim zborom Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. »V skladbi sem uporabil citat iz korala z istim naslovom in se v nadaljevanju skladbe poigraval z iktusi in poudarjenostjo oziroma pomembnostjo določenih zlogov, ki so me vodili v izbiro taktovskega načina, različni karakterji besedila pa v izbiro glasbenega toka in harmonije,« je svoje delo opisal Tine Bec. Skladba je poletela v svet, izvedli so jo že na Tajvanu in v Španiji.

Drugi predstavnik te generacije je Matej Kastelic (1994). Pred nedavnim je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Uroša Rojka magistriral iz kompozicije in glasbene teorije, obiskoval pa je tudi lekcije solopetja. Kot ustvarjalec je prepoznaven predvsem po svojih številnih zborovskih delih, ki jih v svoje programe vključujejo najuspešnejši slovenski zborovski sestavi, kot so Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Dekliški Komorni zbor Akademije za glasbo, ČarniCe, APZ Maribor, APZ Univerze na Primorskem in drugi. Njegova dela so bila izvedena na več glasbenih festivalih in tekmovanjih po Evropi, izšla pa so pri glasbeni založbi Astrum. Kastelic je razmišljujoč mlad glasbenik, ki nemalokrat ustvarja na lastna besedila. Tako so nastala mnoga zborovska dela in njegova komorna opera Anatomija misli. Skladba Sredi noči je nastala za vokalno skupino Gallina, ženski vokalni kvartet, ki ga je leta 2010 ustanovila Ana Erčulj. Dekleta so uspešno nastopila na več uglednih odrih doma in v tujini, tudi na prestižnem tekmovanju Guido d’Arezzo v italijanskem Arezzu. Kastelčeva skladba v izvedbi Eve Mance Simonič Jagodic, Urške Banovec, Ane Plemenitaš in Višnje Fičor, je pevke in umetniško voditeljico Ano Erčulj razveselila v tretjem letu delovanja, nastala je na stihe Srečka Kosovela, ob katerih njegovo srce in misli nikoli ne ostanejo ravnodušni: »Kosovel nagovarja z abstraktno govorico, ki za odgovor zahteva sintezo duhovnosti in razuma. Menim, da mi je bila skladba podarjena, hkrati pa čutim, da mi je bila kot prvi uvid, prisluh naše materinščine. Od takrat naprej večinoma, ko seveda lahko sam izbiram tekste, posegam ravno po Kosovelu. Pa tudi Gregorčiču in Prešernu.«

Ženski zbor Carmen Manet sestavljajo nekdanje dijakinje kranjske gimnazije, ki so se po maturi odločile, da s petjem ne bodo kar zaključile. Ustanovile so nov zbor in ga poimenovale z besedami, ki v prevodu pomenijo »pesem ostane«. V desetih letih so pod vodstvom Primoža Kerštanja dosegle več zlatih in celo platinasto priznanje, ki so jim ga podelili na Kitajskem, najbolj ponosne pa so na dosežek iz leta 2017, ko jim je naziv evrovizijski zbor leta na prvem tovrstnem tekmovanju v Rigi v Latviji podelila ugledna žirija, ki so jo sestavljali britanski skladatelj John Rutter, švicarski dirigent Nicholas Fink in latvijska mezzosopranistka Elina Garanča. Do uspeha jim je pomagal tudi mladi skladatelj, kitarist in pevec Samo Vovk  (1989), ki je prav za to priložnost napisal zanimivo skladbo Ta na Solbici. Gre za avtorsko delo, ki izrazno in motivično sloni na ljudskem izročilu Rezije, slogovno pa odraža avtorjevo privrženost jazzovskim harmonijam in ritmom, popestrenim z elementi body percussiona. Skladba je pestra, očarljiva in nič kaj enostavna. Takoj je osvojila slovenski zborovski svet. Samo je ženski kmalu za tem dodal verzijo za mešani zbor in zdaj je to paradna skladba slovenskih zborov, ki se z njo potegujejo za točke na različnih mednarodnih tekmovanjih. Njenemu avtorju, mlademu skladatelju Samu Vovku, je odprla vrata v klasični del slovenskega zborovskega prostora, v katerega je suvereno zakorakal v duu z violistko in skladateljico Barbaro Grahor Vovk (1994). Duo je tako izvajalsko kot ustvarjalno tesno povezan z zborom a cappella Perpetuum Jazzile, vokalnim bendom Kreativo in še nekaterimi podobnimi slovenskimi zasedbami, z nekaterimi ustvarjalno, z drugimi poustvarjalno ali pa oboje hkrati. Barbara je za odlično vokalno zasedbo Kreativo, katere umetniški vodja je prav Samo, priredila znano istrsko ljudsko Moja mati kuha kafe, seveda v svojem pop oziroma jazz slogu, atraktivno, ritmično in harmonsko zanimivo.

Perpetuum Jazzile je skupina, ki je pred osemintridesetimi leti tlakovala pot vokalnemu popu in jazzu v zborovski zasedbi v Sloveniji. Oblikoval jo je Marko Tiran, ki je vodenje po skoraj dveh desetletjih prepustil Tomažu Kozlevčarju. Ta je zanjo komponiral nove skladbe in zasedbi ponudil lastne aranžmaje, med njimi legendarno Africo, ki ima na YouTube kanalu več kot 22 milijonov ogledov. Pod vodstvom Pedra Karlssona (soustanovitelja švedske skupine The Real Group, človeka, ki je v Slovenijo prinesel švedske izkušnje in njihovo tradicijo vokalnega popa in jazza) je Perpetuum Jazzile postal v svetu prepoznavna in uveljavljena zasedba. Od leta 2014 do danes se je na položaju umetniškega vodje zasedbe zvrstilo več imen, med njimi tudi Samo Vovk. Ona bo moja je ena od slovenskih skladb v repertoarju te zasedbe. Za skupino jo je napisal Marko Gregorič, aranžma pa je dodal Samo Vovk.

Perpetuum Jazzile ni le pevski ansambel, je tudi šola, kjer se učijo dobrega petja in še česa, in to od mladih nog do odraslosti. Je valilnica novih pevcev, skladateljev, aranžerjev in novih zasedb, med njimi že omenjene Kreativo, ki jo sestavljajo odlični vokalisti Valentina Černe, Katja Kovačič, Jana Gamser, Samo Vovk, Aleš Majerič, Dominik Štrucelj in Luka Černe, vsi nekoč ali še vedno člani zasedbe Perpetuum Jazzile.

Tu je tudi skupina Bassless. Sestavljata jo dve dekleti in trije fantje: Nastja Vodenik, Karin Možina Žibrat, Klemen Brezavšček ter Kristjan in Matej Virtič, ki izvajajo a cappella priredbe pesmi široke palete žanrov, od popa, rocka in disca do funka, jazza in bluesa, pa tudi lastno avtorsko glasbo. Med slednjimi je skladba Isn’t it Good to Be in Love Every Day?, ki jo je  zasnoval glasbenik in slikar Sašo Vrabič. Omenjeno skladbo je prav tako aranžiral Samo Vovk.

Skupina Jazzva je največkrat nagrajena in ena najbolj prepoznavnih na področju slovenskega vokalnega popa in jazza. Za razliko od ostalih izhaja iz t. i. klasične zborovske glasbe, večina članov je namreč v študentskem obdobju prepevala v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič, tako tudi umetniška voditeljica Jasna Žitnik, pevka in aranžerka skupine, ki se je Jazzvi pridružila pred desetletjem. Jasna Žitnik je ena najaktivnejših posameznic na področju malih a cappella skupin v Sloveniji. Dejavna je kot pedagoginja, organizatorka, mentorica in žirantka in je za svoje vsestransko angažiranje prejela več nagrad. Jazzvo danes sestavljajo Julija Lubej, Anja Hrastovšek, Andrej Jovanovski, Klemen Dovjak, Andrej Perdih, Anej Kebrič (beatbox) ter tonski mojster Jure Matoz in že omenjena Jasna Žitnik.

Prekmurska ljudska pesem Zrejlo je žito je s svojo melanholično molovsko melodijo že v mladosti pritegnila pozornost Jasne Žitnik, v repertoar Jazzve pa jo je vključila leta 2012, ko jo je nagovorila s svojo izpovedno sporočilnostjo. Pesem je takrat dobila tisto značilno zvočnost, ki je postala prepoznavni znak zasedbe Jazzva.

vir: https://www.sigic.si/music-slovenia-slovenia-cantat-2021.html