Komentar: “Princ iz Kromberka in njegovi podložniki”

Ave Robert, Ave Slovenija! Se začne vsako pojavljanje, sočnega kralja, slovenskega liberalizma, pardon socialističnega nizko raščenega in skuštranega idola nerealizirancev.

Žal.

Danes je napočil tisti dan, dan ko je odšel Boštjan Lindav  v Tacen,  policijski strokovnjak,  na »odlagališče« zelo s strokovnih kadrov in prišel prvi  uniformirani janičar, pardon direktor uniformirane policije, Senad Jušić. To je samo vrh ledene gore. Kar je slabega ali ničvrednega ali zelo slabega za državo storjenega je skorajda  že narejeno. Razen še hujših presenečenj ali potiskanja države in njenih ljudi v še večje moralno, finančno in mentalno brezno.

Dva dni nazaj so končno v Prinčevi  palači »modrecev«(v naših razmerah Državni zbor) na novo postavljen prinčev dvorni minister,  Boštjan Poklukar, prej znan kot  izučeni vojaški kuhar,  za varnost princa in njegove suite klečeplaznih potrjevalcev dekretov(beri zakonov) za ugonabljanje lastnih državljanov ali bolje rečeno neodgovornih volivcev, ki so  si sami zadali nizek udarec in avtogol. Sedaj  le trpijo in prenašajo rezultate lastne zmote, ki nekoč obljube so jih imenovali, preden so svoj glas oddali.

Ob tej postavitvi  dvornega ministra za varnost,  je celo »Princ iz Kromberka« podal nezaslišano izjavo o naravnanosti glede odprtosti do tujerodnih  kulturnih in jezičnih prihodov k nam.  “Sem optimist, da bo nova ekipa presegla pričakovanja, čeprav je bila v zadnjih tednih izražena neka skepsa,” je dejal Golob in dodal, da je enako skepso poslušal tudi pred imenovanjem Poklukarjeve predhodnice Tatjane Bobnar. “Že takrat sem se sestal z nevladnimi organizacijami prav na področju migracij, ki so nasprotovale njenemu imenovanju in jih osebno pomiril. In verjamem, da bomo nadaljevali z enako politiko, morda celo hitrejšo. Nenazadnje je treba rezilno žico in ograjo odstranjevati hitreje, kot je to potekalo doslej.”

In tisto kar so uspešno opravili v času Avstro-ogrske,  ustaviti Turke Osmane,  tudi prejšnja vlada, bo sedaj šlo v nič.  Bodo, glede na trenutni čas spet možen zaželen pritok  zdravnikov, jedrskih fizikov, strokovnjakov za izdelavo molotovk, kulturnih performansov, skratka obogatitev s tem kar nam je »manjkalo«. Manjkalo nam je proračunskih  porabnikov vseh vrst in orientacij, le da so iz sfere duhovne in kulturne nadgradnje, to pa je tisto kar »potrebujemo«, mar ne?

 

Kaj je še tako izjemnega, ki dela njegovo »prinčevanje« posebno,  tako kot je on sam, princ?

Dvorna trapa ali predsednica Državnega zbora,  ki jo je naplavil in odplavil »pravičen« sodni sistem in jo vrgel  na brežine reke neoliberalizma, beri politike brez orientacije  pa vendar z jasnim trendom razgradnje vsega dobrega doseženega do sedaj. Kaj jo dela posebno in ne vedno prisebno?  Marsikaj. Zagotovo je njeno nenadzorovano pojavljanje brez neke posebne artikulacije. Artikulira jo njeno žuganje z rdeče polakiranim nohtom ob pogosto rdečih čevljih, in delno primerno  negotova hoja, ki je primerna prej omenjenim obuvalom. Rdečilo na primernem mestu je dodatek, ki  potencira karakterno potezo kot nujno sestavino pričakovano od osebe  z statusom , ki ji je dodeljen. Temu se ne izneveri tudi med delom v Parlamentu, ko nujno in brez diskrecije »šlukne« iz kavne šalice nedefinirano tekočo vsebino za katero sledi prav tako  nenadzorovan in neprikrit smeh in še manj dojemljivo šobljenje in mrščenje.

Da  ne ob vse na njej, ima pod šotorom( v parlamentarni dvorani) nekaj nastavljenih klovnes in klovnov oziroma norcev in noric. Nisem najbolj seznanjen ali vse obvladajo jahanje kot premore glavna trapa, delno pa zagotovo. Vseeno imajo nekaj izkušenj pri udejanjanju te prvine. Imajo tudi prvine, ki jih imajo vsi »dvori« kje so muhasti princi injih spremljevalci in spremljevalke.  Ljubosumje, zavist, prerekanje, mrko gledanje. To se še posebej opazi ko princ pripelje še svojo »novo« in jo posadi ob sebe  na predstavi,  kjer v šotoru je on glavni in ona,  ne oni. Dramaturški zaplet, ki ga svet ni videl. Križi  in težave na dvoru.

Da bo vse tako kot je prav,  tudi navzven, v podobnih situacijah podoben entitete, kneževine in vojvodstva( pod krinko parlamentarne demokracije) se obiskujejo in izražajo podpore za njihova  prizadevanja za boljši jutri njihovih tlačanov.  To je pravilno dojel ko je sredo  na obisk v Slovenijo prišel predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel s  soprogom, ki so ga sprejeli poleg našega »krovnega« princa še dvorna trapa- predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednica republike, nekompetentna  Nataša Pirc Musar. Dekadentna in dezorientirana Evropa, delu ki ga pospešeno degradirajo, ki je vzporeden  z drugo bolj normalno Evropo, je zadovoljen in potešen, tako kot bo Luksemburški  premier in njegov soprog  ob zaužitju slastnih slovenskih kremšnit.

Tako, upam da vsi ki radi spremljate življenje slovenskih »ne dinastičnih« princev,  dvorjanov, dvorjank in ostalega številnega »ekipaža« ter  proračunskega balasta, da ste doživeli že pred petkom dovolj in da več tedenske blamaže in spodkopavanje ugleda države v kateri živimo, ne potrebujete.

 

Do naslednje priložnosti pogleda v »prinčev« kurnik, pardon Dvor,  vam želim čim manj grenkih nasmehov in stroškovnih posegov v vašo hišno blagajno.

Vane T. Costa

Foto: Flickr