Kako je pandemija prizadela romarska središča
Izpraznjeni in osiromašeni božjepotni kraji. Romanja se selijo na splet.
V preteklih letih je Medžugorje vrvelo od romarjev z vsega sveta, letos poleti pa jih je bilo le peščica. FOTO: AFP
Zaradi ukrepov pandemije, ki je zajela ves svet, se niso izpraznili le trgi in ulice, temveč tudi svetovna romarska središča. Če Rim kot prestolnica in večmilijonsko mesto kljub vsemu ohranja videz življenja, pa so nekateri romarski kraji videti še bolj zapuščeni, saj se v celoti zanašajo na vsakoletni pritok množic. Tako svetišča kot okoliški prebivalci, ekonomsko odvisni od romarskega turizma, so se znašli v težavah. Vsak po svoje so se lotili izziva, kako tudi v teh razmerah ohraniti stik z verniki, in razmišljanja o prihodnosti romanj.
Želja, da bi videli Marijo
Tako je tudi v najbolj obiskanem katoliškem romarskem središču, baziliki Device Marije iz Guadalupeja v Mehiki, ki lahko sprejme kar deset tisoč ljudi. Potem ko je bila do konca julija zaprta, je zdaj pri maši lahko prisotnih le 500 vernikov. Mehiški škofje in krajevne oblasti so 23. novembra sporočili, da bodo v dneh okoli 12. decembra, ko svetišče običajno obišče več milijonov romarjev, maše znova brez občestva, pod varnostnimi ukrepi pa bo omogočena osebna molitev pred čudežno Marijino podobo iz 16. stoletja.
Rogelio Cabrera López, nadškof Monterreya, je poudaril, »da veliko ljudi preveč trpi in ne morejo zadržati svoje želje, da bi videli Devico Marijo«. Toda škofje pozivajo vernike, naj praznik raje obeležijo na domovih pred podobo guadalupske Marije.