Avtor Danes je prva adventna nedelja
Advent ali adventni čas (iz latinsko adventus – prihod) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva. Izraz se uporablja zlasti v krščanstvu, marsikje po Evropi in Ameriki pa izraz uporabljajo tudi neverujoči.
Po katoliškem koledarju se advent začne na četrto nedeljo pred božičem. To je nedelja med 27. novembrom in 3. decembrom – imenuje se prva adventna nedelja. Adventni čas se konča po četrti adventni nedelji – na sveti večer (večer pred božičem). V tem času se verniki spominjajo Jezusovega prihoda na zemljo, pa tudi pričakujejo njegov drugi prihod. Adventni čas v katolištvu pomeni tudi začetek novega liturgičnega leta.
Liturgična barva v adventu je vijolična in pomeni spokornost. Pri bogoslužju se v adventnem času bere berila, ki napovedujejo prihod odrešenika, pa tudi poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki je Jezusu pripravljal pot.
Tipičen simbol adventa je adventni venec s štirimi svečami. Na prvo adventno nedeljo verniki prižgejo eno svečo, da drugo nedeljo dve sveči, na tretjo tri in na četrto vse štiri sveče. Adventni venec je razširjen marsikje tudi med neverujočimi – v tem primeru pogosto tudi brez sveč.
V zadnjem času se uveljavlja tudi adventni koledar za otroke. Tak koledar je po navadi poslikan z motivi Jezusovega rojstva in ima predalček za vsak dan od začetka adventa do božiča. V predalčkih so običajno drobna darilca in sladkarije. Tudi nekristjani otrokom radi kupijo (ali pripravijo) adventni koledar, le da je v tem primeru po navadi okrašen z drugačnimi motivi (Božiček, jelenček Rudolf ipd.).
Po pravoslavnem koledarju advent obsega kar šest tednov pred božičem in je povezan tudi s postom.
Kristjani danes začenjajo adventni čas, ki je zanje čas pričakovanja in priprave na božič, praznik Jezusovega rojstva. V tem času naj bi se verniki notranje obogatili in pripravili na enega največjih krščanskih praznikov. Zunanje znamenje adventa je adventni venec, v liturgiji pa v tem času prevladuje vijoličasta barva.
