Intervju s člani bridge reprezentance ob zaključenih kvalifikacijah za svetovno moštveno prvenstvo

Tolja, tokrat je bil format tekmovanja zelo drugačen. Kako drugačen?

Igrali smo preko platforme RealBridge, ki je opremljena z zvokom in kamero. Vsi smo bili v enem prostoru v Ljubljani, ki so ga organizatorji prej odobrili in omogočili tudi nadzor. Z nami je bil vseh šest dni nadzornik Tvrtko Perković s Hrvaške. Vsak igralec je bil za svojim računalnikom, orientiranim proti steni, dovolj oddaljen od naslednjega igralca. Tak način je omogočal, da do morebitnih prenosov informacij med igro zagotovo ni prišlo. Sistem je deloval zelo zadovoljivo, kljub temu pa je igra »v živo« nekaj čisto drugega in veliko bolj družabna in zanimiva. Ker pa so pogoji trenutno zaostreni, smo bili veseli, da sploh lahko nastopamo.

 

 

Barbara, kakšna je kvaliteta igre, način igranja na takšnih kvalifikacijah?

Veliko je bilo profesionalnih igralcev, ki redko napravijo napako, vsako napako nasprotnika pa obrnejo v svojo korist. Licitacijski sistemi so večinoma 2/1 ali močan en križ, na drugem nivoju pa so otvoritve zelo raznolike. Vsak par je moral vnaprej predložiti konvencijsko kartico, ki jo je pred tekmovanjem EBL odobrila, nasprotnik pa jo je imel lahko pred seboj med igro. Pred vsakim kolom smo se pripravili na posebne dogovore napovedanih nasprotnih parov. Poleg tega so vsi igralci svoje umetne napovedi samo-alertirali in natančno pojasnjevali.

Gregor, kakšen je tvoj komentar rezultatov?

Odločitev za nastop ni bila enostavna. Slovenska reprezentanca se že nekaj časa ni udeležila tekmovanja takšnega nivoja. Igrali smo šest dni in dosegli predzadnje mesto. Glede na to, da zveza ni imela omembe vrednih stroškov, razen morda ugleda, bi želel poudariti dobre plati te udeležbe. Naredil sem majhno primerjavo z zadnjim referenčnim tekmovanjem, EP v Opatiji 2014. Slovenija je tam dosegla po matchu 5.6 VP, na tem turnirju 7.5 VP. Razpon butlerjev parov je bil takrat -0.37 do -1.61, letos -0.41 do -0.98. To niso briljantne številke, ampak se vidi napredek. Takrat smo dosegli 3 zmage od 17 (18%), letos 9 od 31 (29%). Poleg tega smo navezali stik z reprezentancami Avstrije in Hrvaške, ki se bo, vsaj z reprezentanco Avstrije, nadaljeval tudi v nadaljnjih pripravah. Ekipa ni blestela, nismo pa igrali katastrofalno slabo. Dobili smo sliko, kje smo trenutno, kakšen je bil napredek v zadnjih sedmih letih (majhen, a opazen) in zasadili načrte dela za naprej. Proti najboljšim reprezentancam smo dosegli nekaj odmevnih zmag, boli pa nekaj porazov proti nam primerljivim ekipam. Morda bi za boljši rezultat potrebovali tudi reforme naših tekmovanj, v smislu krajših seans in tekmovalnih dnevov, a z daljšim trajanjem.

 

Matija, katera zmaga je bila najbolj sladka in kateri poraz bi rad pozabil?

Vse zmage so bile lepe, predvsem tistih pet proti moštvom, ki so se uvrstili na Bermudo (izgubili smo tri, proti Italiji nismo igrali). Meni je ostala v spominu zmaga proti Dancem, ker je bil zelo trd dvoboj, z »nategnjenemi« kontrakti, malo smo imeli tudi sreče. Omenil bi še partnerjevo partijo proti Bulgarom, ko je na zadnjem boardu po treh passih odprl 2NT z Txx, Tx, AKQxxx, KQ. Dvignil sem ga z AQ, Qxx, T98x, JTxx. Nasprotnik je napadel pika, ki ni ležal in nasprotniki niso nikoli več našli rušilnega srca, tako da je Grega naredil 11 vzetkov in 11 IMP za zmago. Porazi so pa vsi boleli, še najbolj proti Švicarjem, ko nas je Zimmerman pred začetkom pet minut »moril« z najino konvencijsko kartico. Sam sem potem pri izvajanju narobe zagrabil dve partiji. Zaradi provokacije na začetku? Upam, da ne.

Tomaž, zelo odmevni so bili zapleti z italijansko reprezentanco, kakšen je epilog?

Kot ste verjetno že slišali, nobena od reprezentanc ni nastopila proti reprezentanci Italije, saj je ta v svojo ekipo uvrstila milo rečeno zelo kompromitiranega igralca. Gospod Fantoni je bil spoznan za krivega goljufanja tako s strani vseh inštanc nacionalnih in nadnacionalnih bridž zvez, kot tudi s strani italijanskega civilnega sodišča. Vendar je Vrhovni tribunal za šport pri Mednarodnem olimpijskem komiteju njegovo pritožbo upošteval in ugotovil, da goljufanja ni možno z gotovostjo potrditi. Dogajanje in izjave, pa tudi pregled tiska so odlično povzeti na spletni strani Neapolitan Cluba, na epilog pa bomo morali najverjetneje še kar nekaj časa počakati, saj lahko v zadnjem intervjuju z g. Fantonijem razberemo, da bo prišlo do novih tožb.

Saša, kakšno je bilo vzdušje v reprezentanci?

Vzdušje v reprezentanci je bilo enkratno, brez sporov ali nasprotujočih si mnenj. Zelo veliko sta k temu prispevala Gregor, ki je organiziral vse v zvezi z bridžem in nas motiviral in Tomaž, ki je preskrbel prostor, opremo in prehrano. V veliko pomoč nam je bil tudi Bojan Ambrož, naš »non-playing« kapetan. Neponovljivo!

https://www.bridge-zveza.si/novica/75/