Avtor Ilirika – tedenski gospodarski komentar
Ta teden se je z nekajtedenskih počitnic vrnil ameriški kongres, katerega naloga v prihodnje bo zakonsko udejanjenje Bidnovega že težko pričakovanega infrastrukturnega načrta, ki ga je konec marca napovedal v Pittsburghu v Pensilvaniji. To je bil prvi korak njegove administracije k izpolnitvi obljube, ki jo je pogosto dal med lansko predsedniško kampanjo pod sloganom Build Back Better.
Biden je svoj načrt, imenovan The American Jobs Plan, s predvideno vrednostjo investicije v višini dobrih dva tisoč milijard dolarjev, poskušal “prodati” v Pittsburghu v Pensilvaniji zato, ker od tam prihajajo industrijska podjetja, kot so US Steele, PPG, Howmet Aerospace, Alcoa, WESCO International, Wabtec Corporation in drugi. Biden si namreč želi čim več podpore v senatu za sprejetje te zakonodaje, zato si je z govorom v Pittsburghu želel pridobiti politično oziroma bolje rečeno lobistično pomoč za sprejetje svojega načrta tako na demokratski kakor na republikanski strani. Seveda ni skrivnost, da v ZDA nujno potrebujejo obnovitev dotrajane in zastarele infrastrukture, ki Američanom, še posebno v primerjavi z nekaterimi kitajskimi urbanimi centri, zmanjšuje konkurenčnost. Med podjetja, ki bi lahko pridobila z Bidnovega plana, spadajo še Heidelbergcement (HEI GY), Martin Marietta Materials (MLM US), Vulcan Materials (VMC US), Vale (VALE US), Caterpillar (CAT US) in Deere (DE US).
Namen načrta je popraviti ameriške mostove in ceste, modernizirati javni promet, posodobiti železniški promet in vsem Američanom zagotoviti čisto pitno vodo, prenovljeno električno omrežje in širokopasovni internet visoke hitrosti.
Obsežen infrastrukturni načrt predsednika Joeja Bidna je, ob marčevski najvišji rasti tovarniške aktivnosti v ZDA po letu 1983, še dodatno podkrepil pozitivni tržni sentiment. Indeks S&P500 je tako nedavno prebil vrednost 4000 točk. Globalni delniški trgi na podlagi ugodnih makroekonomskih podatkov in napovedi investicij nadaljujejo sinhrono rast. Globalni delniški indeks W1DOW je letos, računano v evrih, pridobil že dobrih 10 odstotkov.
Če investitorji želijo razpršiti investicijsko tveganje in še vedno želijo biti izpostavljeni pozitivnim učinkom ameriške javne potrošnje, namenjene infrastrukturi, lahko namesto posamičnih delnic kupijo temu namenjen sklad ETF. To je sklad, ki sledi določenemu indeksu, ta pa lahko vsebuje delnice podjetij, obveznice, surovine (zlato, srebro, nafta), valute ali kateri drug finančni instrument in ga posamezniki z odprtjem trgovalnega računa lahko kupijo pri borznoposredniških hišah. Delničarji nimajo neposrednega lastništva nad sredstvi v skladu. Skladi ETF se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da jih zaradi pasivne strategije investiranja bremenijo nižji stroški upravljanja in so tako tudi provizije precej nižje ob nemalokrat višjih donosih. Skladi ETF so po navadi tudi bolj likvidni od vzajemnih. Med zanimive ETF-sklade, ki bi lahko pridobili od Bidnovega načrta, so etefi, ki so povezani z infrastrukturo (etf: IFRA), vodnimi resursi (etf: PHO), transportom, energetiko (etf: XLE), materiali (etf: XLB) in industrijo (etf: XLI).
Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).
vir: ilirika.si
