GospodarstvoizobraževanjeSlovenijaV fokusu

Ilirika – tedenski gospodarski komentar

Ruski napad na Ukrajino je krepko zamajal kapitalske trge. Podražili so se zlato, nafta, zemeljski plin… Skratka, spopadi v Ukrajini so povišali cene, kar je sprožilo višjo pocenitev delniških papirjev v Evropi, medtem ko je ameriški trg včeraj pridobil. Danes tudi evropski delniški trgi že v fazi okrevanja.

 

Napad na Ukrajino še zvišuje globalne cene surovin in hrane. Potencialne pomembnejše podražitve zaradi ruskega napada na Ukrajino bi ob že tako izjemno inflatornem okolju v ZDA lahko sprožile dodaten pritisk na ameriško centralno banko (Fed), da še hitreje in krepkeje začne zategovati monetarno politiko. Pri Evropski centralni banki (ECB) zdaj težje pričakujemo hitrejše in resnejše zategovanje monetarne politike. Drži, da bomo zaradi ruskega napada na Ukrajino priče dodatnemu povišanju cen v Evropi, kljub temu pa moramo pričakovati, da bodo uradniki ECB marca počakali na nove podatke, ki bodo pokazali dejanski vpliv ukrajinske krize na gospodarstvo evrskega območja. Ne nazadnje je gospodarstvo evrskega območja zelo občutljivo za aktualno dogajanje. Uradniki ECB bodo morali ugotoviti, ali bi morebitno zaostrovanje monetarne politike lahko še poslabšalo gospodarski položaj ali ne.

 

Osrednje tveganje zunaj ukrajinske krize je inflacija, ki se zažira v marže podjetij in povečuje verjetnost, da ameriški Fed preveč zviša obrestne mere in s tem čezmerno ohladi gospodarstvo. Sicer se zdi malo verjetno, da bi se letos pojavila globalna recesija. Pozitiven pritisk na cene delnic bo sicer še vedno povzročala krepko negativna realna obrestna mera.

 

Trenutne tržne razmere, zlasti napad na Ukrajino, kažejo znamenja večje negotovosti na delniških trgih, kot smo je bili vajeni v zadnjih dveh letih. To nas pripelje do sklada ETF s kratico GLD ETF, ki sledi ceni zlata. Sicer se s skladi ETF (angleško exchange-traded fund) trguje enako kot z delnicami. ETF je sklad, ki sledi določenemu indeksu in lahko vključuje delnice podjetij, obveznice, surovine, valute ali kak drug finančni instrument.

V našem primeru sklad GLD ETF sledi gibanju cene zlata in je torej primeren za nakup za tiste vlagatelje, ki želijo investirati v zlato oziroma želijo bili investicijsko izpostavljeni gibanju cene zlata. Delničarji sicer niso neposredni lastniki sredstev v skladu ETF, je pa prednost teh skladov v tem, da jih zaradi pasivne strategije investiranja bremenijo nižji stroški upravljanja in so tako tudi provizije pri skladih ETF precej nižje kot pri vzajemnih skladih – ob tipično višjih donosih. Skladi ETF so po navadi tudi bolj likvidni kot vzajemni skladi, kupuje oziroma trguje pa se z njimi prek trgovalnega računa, ki ga imajo fizične ali pravne osebe odprtega pri borznoposredniških hišah, ali prek storitve individualnega upravljanja premoženja (IUP), ki jo prav tako ponujajo borznoposredniške hiše.

vir: ilirika.si

You may also like

More in:Gospodarstvo