GospodarstvoizobraževanjeSlovenija

ILIRIKA – tedenski gospodarski komentar – 21.05.2021

Globalni delniški trgi so v tem tednu na račun pričakovanj glede visoke inflacije nadaljevali z rahlo korekcijo delniških tečajev, ki poteka od polovice aprila. Višjemu odčitku inflacije smo že bili priča v ZDA. Cene življenjskih potrebščin v ZDA so v dvanajstmesečju do aprila letos poskočile za 4,2 odstotka, medtem ko je bila že marčna medletna inflacija pri 2,6 odstotka nad tržnim konsenzom. Tako imenovana ameriška osnovna inflacija, ki izključuje cene hrane in energentov, se je aprila povišala za tri odstotke v medletni primerjavi (marca 1,6 odstotka), kar je največji letni porast od januarja 1996 in precej nad tržnim konsenzom, ki je znašal 2,3 odstotka.

Tudi v območju evra lahko pričakujemo poskok pri inflaciji, saj se bo z odpravo omejitev povrnilo povpraševanje po storitvah in produktih v dejavnostih, kot so gostinstvo, turizem, potovanja. Tu se postavlja vprašanje, koliko bodo različna podjetja v določenih segmentih gospodarstva sposobna slediti morebitnemu krepkemu povišanju povpraševanja. Z odpravo omejitev javnega življenja in nadaljevanjem cepljenja lahko pričakujemo tudi krepko zvišanje kreditiranja gospodinjstev. To bo še dodatno okrepilo inflacijski proces.

Zaradi strahu pred inflacijo so globalni delniški trgi v preteklem tednu večinoma sinhrono izgubljali, tako je globalni delniški indeks Dow Jones Global izgubili 0,4 odstotka, indeks po tržni kapitalizaciji največjih 500 podjetij v ZDA S&P500 je izgubil 1 odstotek, nemški DAX pa 0,3 odstotka. Za razliko od globalnih trgov se je domači SBITOP v tem obdobju z 2,6-odstotnim (pozitivnim) donosom odrezal bolje.

K boljši predstavi domačega trga tednu sta pripomogla tudi poslovna izida Skupine NLB in Cinkarne Celje iz prejšnjega tedna za prvo četrtletje. Obe družbi sta glede na lansko prvo četrtletje zabeležili rast prodaje in dobička. Prvi kvartal je bil za Skupino NLB zelo uspešen. K visoki rasti prihodkov je ključno prispeval nedavni prevzem srbske Komercijalne banke. Čisti obrestni prihodki so znašali 97,5 milijona evrov in so zrasli za 26 odstotkov. K temu je 24 milijonov evrov prispevala skupina Komercijalne banke. Čisti obrestni prihodki bi bili brez tega nakupa v primerjavi z istim obdobjem lani nižji. Skupina NLB je tako ustvarila 64,6 milijona evrov dobička, kar je za 46,3 milijona evrov več kot lani. Po objavi uspešnega rezultata so delnice NLB v sredinem trgovanju zrasle za skoraj sedem odstotkov.

Cinkarna Celje je v prvem trimesečju leta 2021 v medletni primerjavi zvišala prihodke za pet odstotkov, izvoz pa za šest, medtem ko jim je čisti poslovni izid v podjetju uspelo zvišati za osem odstotkov na 7,4 milijona evrov. Sodeč po besedah uprave iz kvartalnega poročila, je na dvig prodaje vplivalo ugodno povpraševanje na vseh trgih. Nekonkurenčnost azijskih dobaviteljev je vzpostavila ugoden prodajni trend na evropskem trgu pigmenta, kjer je ponudba zaostrena, povpraševanje pa robustno.

Na premoženjskih zavarovanjih tradicionalno močna Zavarovalna skupina Sava (Sava Re) je z lanskoletnim prevzemom Vite krepko uspela povišati prihodke na segmentu življenjskih zavarovanj na domačem trgu. Sava Re je tako v letošnjem prvem kvartalu uspela v medletni primerjavi prihodke na tem segmentu povišati za 132 odstotkov, in sicer iz 19,7 milijona EUR v lanskem prvem kvartalu na 45,1 milijona EUR v letošnjem prvem kvartalu. Sava Re je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 23,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 128 odstotkov več kot v enakem obdobju lani oziroma je ta predstavljal kar 44,3 odstotkov načrtovanega za leto 2021. Rast dobička v družbi pripisujejo preteklim prevzemom in pozitivnemu razvoju vseh odsekov poslovanja. Skupina je zbrala 215,2 milijona evrov bruto premij oz. devet odstotkov več kot lani.

Cena delnic Save Re je v četrtkovem trgovanju po objava odličnega izida pridobila 5,6 odstotka, v letošnjem letu pa že 25 odstotkov. Kljub tej rasti cen je cena delnic v primerjavi s povprečjem tujih primerljivih podjetij še vedno podcenjena. Mediana razmerja med tržno ceno in knjigovodsko vrednostjo Save Re je 0,80, mediana primerljive skupine podjetij pa 1,01 (knjigovodska cena delnice znaša 30,77 EUR). Za letos Sava Re pričakuje poslovne prihodke v višini 685 milijonov evrov (lani 675 milijonov EUR), čisti dobiček naj bi znašal najmanj 53 milijonov evrov. Delničarji bodo o dividendi odločali v torek 25. maja. Uprava in nadzorniki predlagajo 0,85 evra bruto dividende na delnico, kar je 23,4 odstotka čistega poslovnega izida skupine za leto 2020. Stopnja kapitaliziranosti na ravni Zavarovalne skupine Sava bo v obdobju 2020–2022 med 180 in 220 odstotki solventnostnega količnika, torej optimalna raven kapitala. S tem lahko sklepamo, da bo Sava Re v prihodnje, ob umiku tveganj, ki jih (je) predstavljala pandemija, lahko nadaljevala s svojo »tradicionalno« dividendo politiko. Ta pa pomeni povečevanje dividende v povprečju za 10 odstotkov letno, kjer dividendno izplačilo predstavlja med 35 odstotki in 45 odstotki čistega poslovnega izida Zavarovalne skupine Sava.

Domači delniški trg sicer, na podlagi zelo dobrih poslovnih izidov podjetij zajetih v domačem delniškem SBITOP indeksu, letos beleži višje rasti tečajev v primerjavi z drugimi globalnimi delniškimi trgi. Kljub rastem cen domačih delnic pa te, glede na doseženo in pričakovano prihodnjo dobičkonosnost, v primerjavi s tujimi primerljivimi podjetji v povprečju ostajajo podcenjene in jih zdaj tako lahko uvrstimo v univerzum zanimivih naložb za čas višjih inflacijskih pričakovanj. Pri tem pa se moramo zavedati, da so delniške naložbe vedno precej bolj tvegane kot depozit na banki – a vendar v sedanjih tržnih pogojih vse bolj postajajo del učinkovitega varčevalnega načrta vsakega posameznika. Praviloma ob (ne predragi) profesionalni pomoči s strani borznoposredniških hiš.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

vir: www.ilirika.si

 

Mogoče vam bo všeč