ILIRIKA – tedenski gospodarski komentar – 08.10.2021

Z izjemo morebitnega sprejetja krepkega povečanja infrastrukturne porabe v ZDA lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo, da bosta glavni gonili medkrizne gospodarske rasti – fiskalna in denarna politika – postali omejeni. Za kapitalski trg bodo tako pomembne predvsem odločitve o denarni politiki, saj so fiskalne politike večkrat prepuščene muham politikov. Medtem ko bi sprejetje več bilijonov vrednega infrastrukturnega načrta v ZDA neposredno pozitivno vplivalo na cene delnic v kemični industriji, industriji gradbenih materialov, rudarski industriji, električni opremi, obrambni industriji…, bo omejevanje denarne ekspanzije neposredno vplivalo na cene na celotnem kapitalskem trgu.

Skratka, počasi in postopoma prihajamo v obdobje višanja obrestnih mer oziroma donosnosti na obveznice. Pred nedavnim je ameriška centralna banka (Fed) napovedala morebitno zmanjšanje odkupov obveznic novembra, kar je v zelo kratkem časovnem obdobju dvignilo donosnosti na ameriške desetletne obveznice nad raven 1,5 odstotka. Zgodovinsko gledano je to še vedno zelo nizka raven, a hkrati mnogo višja od 0,51-odstotne donosnosti aprila lani. Fed trenutno napoveduje, da bo odkupe obveznic v celoti opustil na polovici leta 2022, kar pomeni, da bodo donosnosti na desetletne ameriške obveznice začele gravitirati proti trem odstotkom. Dejansko še ni zagotovila, ali bo Fed začel omejevati odkupe obveznic novembra, decembra ali januarja naslednje leto, gotovo pa bo to začel v bližnji prihodnosti. Skratka, v ZDA prihajamo v obdobje rastočih donosnosti na dolžniške papirje, kar bo podražilo dolžniško financiranje podjetij v dolarjih in bo lahko dodatno okrepilo valuto.

Z zvišanjem donosnosti na državne obveznice se vsem drugim vrednostnim papirjem na trgu zviša oportunitetni strošek, to pa jih poceni. Predvsem dražji sektorji na delniškem trgu, za katere v prihodnje pričakujemo visoke dobičke, kot je tehnološki sektor, bodo z rastočimi donosnostmi na obveznice mnogo bolj pod pritiskom kot bolj tradicionalni sektorji gospodarstva.

Cenovni pritiski ostajajo na evrskem območju in se zaradi visokih cen energentov najverjetneje še ne bodo zelo hitro končali. Krepko zvišanje evropskih cen plina v zadnjih tednih je sicer okrepilo verjetnost, da bodo evropske vlade v izjemno skrajnem primeru racionalizirale dobavo električne energije podjetjem oziroma gospodinjstvom. To bi pustilo negativen pečat na okrevanju. Ob rastočih cenah energentov pa smo priča tudi zastojem v nemški pridelovalni industriji. Avgusta se je v Nemčiji proizvodnja skrčila za 4,7 odstotka, predvsem zaradi skoraj 18-odstotnega medmesečnega upada proizvodnje avtomobilov. Težave v dobavnih verigah in proizvodnji avtomobilov se bodo verjetno zavlekle v naslednje leto.

Na kapitalskih trgih nas čaka nadpovprečno pester teden. S poročanjem velikih ameriških sistemskih bank, kot so JP Morgan Chase, Bank of America, Wells Fargo, Morgan Stanley, Citigroup, Goldman Sachs in U. S. Bancor, se v prihodnjem tednu na Wall Streetu začne sezona objav poslovnih izidov za tretje četrtletje. Na makroekonomski podatkovni fronti pričakujemo izjemno pomemben odčitek ravni inflacije v ZDA za september, ob tem pa bomo lahko prebrali zapisnik iz zadnjega zasedanja Fedovega odbora za odprti trg (FOMC). Na evropskih tleh se bo sešel evropski svet.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

 

vir: ilirika.si