Ilegalne migracije. To še obstaja? Šengen ja, Šengen ne!?
Včeraj popoldne so policisti v Dobovcu pri Rogatcu prijeli devet državljanov Afganistana, kateri so nedovoljeno prestopili notranjo mejo. Tujci so zaprosili za mednarodno zaščito in bili nastanjeni v azilni dom Logatec. Na cerkniškem migrant posilil 78 letno žensko. To so poročila slovenskih organov za notranje zadeve. V Francoskih Alpah sirski prosilec za azil – je napadel skupino otrok, starih okrog tri leta, malo pred 10. uro v parku v mestu. Dva otroka in odrasel so po navedbah virov v kritičnem stanju.
Ljudje božji ali je to za vas normalno!?
Slab mesec nazaj se je naša zunanja ministrica na nekem neformalnem posvetovanju pridušala nad avstrijskim nadzorom na meji s Slovenijo, čeprav sta obe državi znotraj Šengna ter se med seboj pogovarjali o stanju schengenskega območja. Bruselj pri tem omenja možnost uporabe pravnih sredstev, če se potrdi, da nadzor ni sorazmeren. Ampak to je mehanizem, ki ga ni. EU oziroma Bruselj ne sme postati ena »tetka« kot je OZN, ki moleduje, svetuje, sugerira, naproša države članice območja, da le spoštujejo prost pretok. Avstrijci vztrajno negujejo svoje početje in ohranjajo posledice “miloševičevega” sindroma » ne slišim dobro« ter skrbno varujejo svojo južno mejo. Tudi jaz bi bil za to če bi imel za sosedo Slovenijo, ki je podrla ograje in sprostila ter odprla mejo, namesto nadzora pa malodane postavila table dobrodošlice. Kvečjemu so policisti primorani, ob izjavi migrantov za azil, da poskrbijo za prevoz do prvega azilnega centra. Pa še od tam uidejo v tujino ali pa »vandrajo« po vaseh, kradejo in kot smo bili priča danes, posiljujejo starejše ženske na odmaknjenih ali oddaljenih kmetijah.
In kot zanalašč včeraj oziroma danes v Luksemburgu, na snidenju predstavnikov notranjih ministrstev držav članic poteka “miting”. Notranji ministri držav članic EU skušajo na današnjem zasedanju v Luxembourgu doseči preboj v pogajanjih o ključnih zakonodajnih predlogih iz pakta o migracijah in azilu. Manj obremenjene članice bi morale sprejeti določeno število prosilcev za azil iz držav, ki so bolj izpostavljene migracijskim pritiskom. Če tega ne bi želele storiti, bi morale tej članici plačati 20.000 evrov na prosilca za azil. Rešitev, ki ni rešitev, izdatki ki jih bodo premogli bogatejši in počasnejši pri izvajanju le tega. Evropska komisarka Ylva Johansson in švedska ministrica za migracije Maria Malmer Stenergard sta ob prihodu poudarili, da je treba dogovor doseči danes.
Problem migracij, dovoljenih in nedovoljenih, azilov in njih upravičenosti se ne dotakne. Te tokove je treba ustaviti, če ne v državah izvora vsaj pred prvo mejo, kjer se začne območje Šengna.
Drugače nas res lahko doleti usoda Londona( podatek mi je slučajno prišel na uho), da v velemestu je trenutno le 38 odstotkov prebivalstva domačega britanskega izvora. Si morda katera država v EU in sama EU želita prav to?
Bog ne daj!
Vane T. Costa