Grški paradoks: na polotoku Halkidiki – več turistov, manj prihodkov. Tuji lastniki stanovanj jih oddajajo na črno ali imajo »polno« sorodnikov. Hrvati so še bolj »nori«

Hotelirji na Halkidikih se pritožujejo, da lastniki stanovanj iz balkanskih držav oddajajo na črno. Turistov na Halkidikih je veliko več kot lani, prihodki pa so 30% manjši. To je sporočil predsednik gospodarske zbornice v regiji Yannis Koufidis.

Stanovanja, ki jih na Halkidiki kupijo državljani sosednjih balkanskih držav, se nezakonito oddajajo brez plačila davkov. Tudi turisti imajo najraje takšen način najema, ki je cenejši. Tako je dosegel več turistov – manj prihodkov, je dejal Koufidis.

Tudi če oblasti ugotovijo kršitev najemnine, turisti pravijo, da so sorodniki lastnikov in ne plačujejo najemnine. Od te sheme izgublja država zaradi neplačanih davkov in tudi Grki, ki oddajajo sobe.

Pri prehranskih obratih – tavernah in restavracijah je prav tako občuten upad prometa, so sporočili s Halkidikov. Cene so se v primerjavi z lanskim letom zvišale in opaziti je odliv strank. Ali drugače povedano, so »paradižnik« turisti. Veliko tega prinesejo s seboj ali pa kupujejo direktno pri domačinih  in ne na organiziranih tržnicah kjer imajo »turistične« cene. Komunalni delavci  odvažajo enako kot prejšnje leto ali več.

Turisti imajo omejene možnosti in to je zmanjšalo prihodke tistih, ki delajo v turističnem sektorju, se pritožujejo  na polotoku  Halkidiki.

Hrvati so še bolj nori…

Če pogledamo bližje, prvo našo sosedo Hrvaško pa je slika mnogo hujša. To je ena njihovih redkih sezon kjer so  se »zašili«  po vseh parametrih. Poblaznele cene v primerjavi z  izven turističnem delu leta  za 3-5 krat pri trgovskih, gostinskih, namestitvenih cenah.  Balkan sindrom, ki jih bo slej ko prej pribil na poden lastne pameti.  Kdor pričakuje preživetje od štirih mesecih  dela za celo leto ima za neumne vse okoli sebe  razen samega sebe.

Če to Hrvate  ter  vse in vsi ki živijo od turizma na Hrvaškem, ni  klofuta za streznitev potem jim ni rešitve. Je, načrtni bojkot in odhod drugam kjer tega ni ali ne tako izrazito da meji na prvovrstno siucidno ravnanje  na področju turizma.  Bojkot velikokrat pomeni bankrot. Upam da si tega turistični destinaciji in gospodarstvi  ne želita.  Ekonomije ki so soodvisne od turizma si  ne smejo privoščiti kolaps celotnega sektorja.

Upanje da bodo kaj ukrenili v mesecih brez top sezone, je  ali pa  ni. Turist lahko gre drugam turistična infrastruktura pa ni kartonska škatla da jo zložiš in jo postaviš drugje.

Pamet naj deluje obratno sorazmerno od čezmernega pohlepa. Morda pa bo!

P.S: Avtor bo v kratkem imel možnost občutiti del tega »vzdušja« na eni od posebej omenjenih destinacij. Bom zagotovo delil izkušnjo z vami.

Vane T. Costa