Ervin Stojnšek in Damijan Knavs( foto puc)
Črna kronikaGospodarstvoNotranje zadeveSlovenija

Gospodarska kriminaliteta: Zaradi jemanja oziroma dejanja podkupnin pri gradbenih storitvah so celjski kriminalisti ovadili štirinajst fizičnih in šest pravnih oseb

Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične policije Policijske uprave Celje so zaključili  s  preiskavo  sumov  storitev  več  kaznivih  dejanj s področja korupcije  –  kazensko pravno kvalificiranih kot jemanje podkupnine po 261. členu  KZ-1  in  dajanje  podkupnine  po 262. členu KZ-1. Na Specializirano državno  tožilstvo  so   zoper  štirinajst  fizičnih  in šest pravnih oseb, podali  kazensko ovadbo zaradi suma storitve dvaindvajsetih kaznivih dejanj s  področja korupcije.  S preiskovanjem omenjenih kaznivih dejanj so začeli v  letu  2019,  pri  tem  pa  izvedli  več kot sto posameznih preiskovalnih dejanj.

 

Pri zbiranju dokazov, kjer so poleg klasičnih preiskovalnih metod uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, so zbrali zadostno število dokazov zoper štiri  javne  uslužbence, zaposlene na dveh občinah na celjskem območju, ki so  od  leta  2015 dalje zlorabljali svoj položaj in so v postopkih izvedbe javnega   naročanja,   od   ponudnikov  gradbenih  storitev  zahtevali  oz. sprejemali  denarne  nagrade,  darila  ter  druge  koristi. Uslužbenci so z zlorabo  zaupanega  položaja,  v  okviru  katerega so pripravljali razpisno dokumentacijo  oz.  vodili  postopke  javnega naročanja, vplivali na izbiro ponudnika  v  postopkih  javnega  naročanja  na  način,  da  so prilagodili razpisne  pogoje, tako da so ustrezali samo točno določenemu ponudniku, ali da  so  namerno razveljavili postopek javnega naročanja ter nato ob ponovni izvedbi  le  tega,  privilegiranega  ponudnika  seznanili  s  konkurenčnimi ponudbami  ter  ga  tako  postavili  v  privilegiran  položaj,  saj  so  mu omogočili,  da  je  oddal  ponudbo,  ki  je  bila ugodnejša od konkurenčnih ponudnikov.

Neuradno gre za eno večjo in eno manjšo občino na območju širše  Celjske regije, med ovadenimi pa naj bi bili zaposleni na teh dveh občinah. Župana občin naj ne bi bila ovadena(Celje, Vojnik).

 

Javni  uslužbenci  so  se  v  postopkih  evidenčnega  javnega  naročanja  s ponudniki tudi  dogovorili, da so jim posredovali več različnih ponudb, pri čemer so nato po prejetju vseh ponudb posegli v že prejete ponudbe in sicer tako, da so nadomestili ponudbo točno določenega ponudnika s ponudniku bolj ugodno  ponudbo, s čimer so mu omogočili pridobitev posla in najvišji možen dobiček glede na konkurenčne ponudbe.

 

V  postopkih javnega naročanja s presojo prispelih ponudb, kjer ni potrebno izvesti  objave  javnega  naročila na portalu, so javni uslužbenci  izbrali svoje favorizirane ponudnike s pomočjo t.i konkurenčnih ponudb, kar pomeni, da  se  je  postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, pri čemer so favorizirani   ponudniki   osumljenim  vnaprej  posredovali  imena  ostalih fiktivnih  ponudnikov,  katerim  so nato osumljeni javni uslužbenci poslali povpraševanje,  nato  pa  so  izmed  fiktivnih kontra ponudb, z dogovorjeno vsebino, izbrali »najugodnejšo« ponudbo že vnaprej izbranega ponudnika.

 

Kriminalisti  so  v  sklopu  preiskave  tudi  ugotovili, da so se za prejem kontra  ponudb dogovarjali ponudniki, ki so si »usluge« vračali, s čimer so drug  drugemu  omogočali,  da  so  lahko pridobivali posle in tako izrivali konkurenco.  Tako  so  bila  v  postopkih  izvedbe javnega naročanja kršena načela  gospodarnosti,  učinkovitosti  in  uspešnosti, načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Ponudniki   storitev   so  z  izmenjavo  konkurenčnih  ponudb  in  dajanjem nezakonitih   nagrad   ter   daril,   izpodrivali  zdravo  in  za  normalno funkcioniranje   trga   nujno  potrebno  konkurenco.  Na  takšen  način  so ustvarjali   monopol  na  določenem  območju,  pri  čemer  so  neupravičeno ustvarjali  t.i  ekstra  dobiček,  saj  jim je to omogočalo, da so podajali ponudbe, ki so bistveno presegale realne vrednosti na trgu. Pri temu ne gre spregledati,  da  ponudniki  storitev  niso  stremeli  k  temu,  da  bi kot najugodnejši   ponudnik   na  trgu  pridobili  posel  v  vrednosti,  ki  bi upravičevala  porabljena  sredstva in opravljeno storitev, ampak so namerno višali  ceno,  saj  so se zavedali, da bodo dogovorjene konkurenčne ponudbe kljub  temu  presegale vrednost njihovih ponudb, s čimer so si na nezakonit način   pridobivali   protipravno   premoženjsko   korist.  Glede  na  samo razširjenost podajanja tovrstnih ponudb,  je mogoče trditi, da so ponudniki storitev  s tem tudi dodatno pomagali k dvigu vrednosti takšnih storitev na trgu, kar je pripomoglo k  pridobivanju višjih dobičkov, posledično pa tudi k višji porabi javnih sredstev za izvajanje gradbenih storitev.

»Idealna niša« za korupcijska dejanja  v gradbeništvu pri nas.

 

Do zlorab položajev s strani javnih uslužbencev in posledično do pridobitve posla  favoriziranim ponudnikom gradbenih storitev je prihajalo  tako rekoč pri  vseh  fazah gradnje in sicer projektiranju, izgradnji in nadzoru. Prav tako je na podlagi ugotovitev preiskave mogoče trditi, da so bili izvajalci med vsemi fazami med seboj povezani oz. so imeli prijateljski odnos, zaradi česar  se  utemeljeno  poraja  vprašanje  o  ustrezni  izvedbi  nadzora nad izvedenim delom, kakor tudi o kakovosti izvedenih del.

Ponudniki  storitev  so  si  med  seboj  izmenjali več kot sto konkurenčnih ponudb.

Z  omenjenimi  korupcijskimi  kaznivimi  dejanji  so osumljenci zase ali za druge  osebe pridobivali protipravno premoženjsko korist in posledično tudi povzročali  veliko  premoženjsko  škodo  občinskim  blagajnam  in državnemu proračunu oz. porabnikom javnih sredstev, vendar pa je realno vrednost zelo težko oceniti, saj je z omenjenim dejanji nastajala škoda tudi posredno, ko se  je dvigala realna vrednost za opravljanje gradbenih storitev. Prav tako ne  gre  spregledati, da se je s takšnim načinom tudi onemogočalo delovanje oz.  sklepanje  poslov s porabniki javnih sredstev konkurenčnim družbam, ki se niso posluževale nezakonitih načinov pridobivanja poslov.

Preiskovanje  korupcijskih  kaznivih  dejanj  je ena od temeljnih prioritet policijskega dela

Preiskovanje  korupcijskih  kaznivih  dejanj  je ena od temeljnih prioritet policijskega  dela.  Permanentni  izziv  za  policijo  je  učinkovitost pri identifikaciji  pojavnih oblik in področij korupcijske kriminalitete tako v javnem  kot  zasebnem  sektorju  ter  njeno  preiskovanje,  saj običajno po storitvi korupcijskih kaznivih dejanj ni materialnih dokazov ali pa so zelo redki.  V  primeru  korupcijskih kaznivih dejanj so kazensko odgovorni tako dajalci  kot  prejemniki  podkupnin,  kazniva dejanja pa se dogajajo v zelo ozkih  in  zaprtih krogih oseb, ki zaradi lastnih interesov nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred organi pregona.

 

Zato  je bila policija pri utemeljevanju sumov storitve teh kaznivih dejanj v  preteklem  obdobju  praviloma najbolj uspešna, kadar je pri preiskovanju uporabila  prikrite preiskovalne ukrepe, ki so najkvalitetnejši dokazni vir pri korupcijskih kaznivih dejanjih.

 

Eno  od  področij, kjer so korupcijska tveganja velika, je področje javnega naročanja,  kjer  se  korupcijska  tveganja  lahko  pojavljajo v vseh fazah javnega  naročila  od  priprave  razpisne dokumentacije do faze sprejemanja ponudb  in njihove izbire, kot tudi kasneje v fazi izvajanja pogodbe. Poleg tega  policija  svoje  aktivnosti  na  področju  odkrivanja in preiskovanja korupcije  usmerja  tudi na druga bolj izpostavljena področja kot so uradna dolžnost  in  javna pooblastila, zdravstvo, bančništvo in zaščita finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije.

 

Ravno  tako  med  korupcijska  tveganja  uvrščamo  tudi korupcijo v športu, Slovenije  je  sopodpisnica Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih  tekmovanj,  od  leta 2021 je v veljavi tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah  kazenskega  zakonika,  ki v 212. členu opredeljuje nedovoljeno prirejanje rezultatov športnih tekmovanj.

Število  obravnavanih  korupcijskih kaznivih dejanj v letu 2021 je bilo nad desetletnim  povprečjem  (tj. 130), saj je policija vložila kazenske ovadbe in  poročila  v  njihovo  dopolnitev  za  178  kaznivih  dejanj korupcijske kriminalitete. V zadnjih petih letih so med korupcijskimi kaznivimi dejanji prevladovala kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila.

Ervin Stojnšek, Damijan Knavs(foto: puc)

V   letošnjem   letu  je  policija  do  sedaj  na  področju  odkrivanja  in preiskovanja   korupcijskih  kaznivih  dejanj  obravnavala  in  na  državna tožilstva  poslala  kazenske  ovadbe za 67 korupcijskih kaznivih dejanj, za katere  so  bile  osumljene  104  fizične  osebe. V teku pa je še vedno več drugih  predkazenskih postopkov za različna korupcijska kazniva dejanja, ki jih policisti obravnavajo.

Poleg  tega  je v letošnjem letu policija na državna tožilstva poslala tudi 24 poročil za zaznana korupcijska kazniva dejanja, pri katerih po zaključku predkazenskega postopka ni bilo podlage za kazensko ovadbo.

Kdo pa se ukvarja z odstranjevanjem  klime za nastajanje koruptivnih dejanj? Ali bo tako kot pri italijanski mafiji, korupcija bo vedno korak ali dva pred policijo in sodstvom?

Še Sizif lahko skomigne in nemočno zazre v nebo!

Vane T. Costa

vir in foto: puc&vtc

You may also like