Globalna pandemija je poskrbela za temeljit test zaupanja

Petra Božič Blagajac

Pobesnela globalna infodemija hrani nezaupanje

Zaupanje ljudi v vse vire novic je na rekordno nizkih stopnjah. Zaupanje v družabna omrežja je padlo za 5 odstotnih točk, na samo 35%, zaupanje v lastne medije (spletno mesto, blog) prav tako za 5 odstotnih točk, na 41%, v tradicionalne medije kar za 8 odstotnih točk, na 53%, in v spletne iskalnike za 6 odstotnih točk, na 56%.

Brez zaupanja vrednega vira informacij, ki bi jim pomagal v življenju, ljudje ne vedo, kje lahko dobijo zanesljive informacije oziroma kdo jim jih lahko ponudi. Velik del sodelujočih je mnenja, da vladni vodje (57% sodelujočih), vodje v korporativnem sektorju (56% sodelujočih) in novinarji (59% sodelujočih) namenoma poskušajo zavajati ljudi tako, da širijo lažne informacije.

Ta naraščajoča plima napačnih informacij in povezano nezaupanje predstavljata grožnjo tudi za čas »po koroni«, saj so ljudje precej sumničavi glede cepiva in oklevajo pri odločanju za cepljenje. je še pokazala raziskava.

Če so vlade kot institucija še maja lani bile deležne visokega nivoja zaupanja, saj so se izkazale v prvih tednih boja proti korona virusu in pri takratni skrbi za zdravje gospodarstva, šest mesecev kasneje raziskava zaupanja kaže, da se je mehurček predrl in zaupanje, globalno gledano, je padlo kar za osem odstotnih točk, kar predstavlja enega največjih padcev nivoja zaupanja na globalni ravni.

Strah pred korono ovira vračanje na delovno mesto

52% sodelujočih v Barometru zaupanja je dalo prednost delu od doma; zaradi strahu pred okužbami med prevozom, v pisarni s sodelavci, zaradi večje produktivnosti, ki jo dosegajo, ko delajo od doma in zaradi večjega ravnovesja med delom in zasebnostjo. Zanimiv je tudi podatek, da je kar 56% sodelujočih mnenja, da bo pandemija pospešila hitrost nadomeščanja ljudi z umetno inteligenco in roboti.

Samo 1 od 4 sodelujočih prakticira dobro informacijsko higieno

Prakticiranje dobre informacijske higiene (information hygene) pomeni, da so aktivno vključeni v iskanje in sprejemanje novic, izogibajo se odmevnih sob (echo chambers), v katerih se napačne informacije ohranjajo v ospredju s ponavljanjem znotraj zaprtega sistema, poskrbijo, da so njihove informacije verodostojno potrjene in ne krepijo nepreverjenih informacij. Tisti z dobro informacijsko higieno so recimo tudi bolj pripravljeni za cepljenje v prvem letu, ko bo na voljo (takšnih je 70%).

Od korporativnega sektorja se pričakuje, da zapolnijo informacijsko praznino

Letošnji barometer kaže, da je korporativni sektor najbolj zaupanja vredna institucija med štirimi, ki jih raziskujejo že več kot 20 let (vladni sektor, mediji, korporativni sektor, nevladne organizacije) in globalno beležijo 61% stopnjo zaupanja. Prav tako je edina institucija, ki jo sodelujoči vidijo kot etično in kompetentno hkrati.

Ko so vlade padle na preizkusu in ko mediji niso sposobni zagotoviti točnih in pravočasnih informacij, so ljudje svoja pričakovanja, da se zapolni nastala informacijska praznina, usmerili na korporativni sektor (več kot polovica sodelujočih, 53%). Pričakujejo, da bodo to naredili z enako prizadevnostjo, premišljenostjo in energijo kot pri ustvarjanju prihodkov in dobičkov. Pričakujejo, da se bodo usmerili na varovanje kakovosti informacij, da bodo zagotavljali zanesljive, resnične, nepristranske in zaupanja vredne informacije za svoje zaposlene, posledično pa tudi za skupnost. To bi naj dvignilo nivo zaupanja.

Korporativni sektor je pridobil veliko zaupanja tudi zaradi proaktivnega razvoja cepiv v rekordnem času in v iskanju novih načinov dela za svoje ljudi. Dogodki zadnjega leta pa so okrepili odgovornost podjetij na področju družbenih zadev kot so nadgradnja spretnosti znanj za zaposlene in rasna pravičnost. Podjetja se zdijo kot zadnje upanje, da se stvari uredijo, na osnovi tega, kar so pokazali v zadnjega pol leta. Več kot 8 od 10 sodelujočih si želi, da generalni direktorji, predsedniki uprav govorijo o pomembnih družbenih temah kot je vpliv pandemije, avtomatizacija dela, družbeni problemi. Več kot dve tretjini jih pričakuje, da bodo podjetja in njihovi vodje vstopili tam, kjer vlade ne popravljajo obstoječega stanja.

Takšno prepričanje podjetjem nalaga še večjo odgovornost, da zaposlenim izkazano zaupanje tudi vračajo. Zaupanje osrečuje ljudi. Srečni ljudje pa se obnašajo drugače in njihovo obnašanje vpliva na družbeno strukturo ter kulturo, vpliva na poslovanje podjetij in stanje v državi.

Vendar podjetja ne morejo pričakovanj izpolniti sama. Nujno je, da se povežejo z vladami in nevladnimi organizacijami (pa tudi z mediji) za skupne korake pri reševanju družbenih problemov. Vodje morajo svojo ključno nalogo – voditi – opravljati na osnovi dejstev in empatije. Imeti morajo pogum za jasen in usmerjen dialog ter se pogovarjati tudi o strahovih, s katerimi se ljudje soočajo.

Moj delodajalec ohranja visoko zaupanje in mediji mojega delodajalca so najbolj kredibilen vir informacij

»Komuniciranje s strani mojega delodajalca« je tudi v številkah zasedlo najvišjo stopnjo zaupanja, kar 61% sodelujočih je izbralo to možnost. Nacionalnim vladam verjame 58% sodelujočih, tradicionalnim medijem 57% in družabnim omrežjem samo 39%.

Ljudje vedno bolj tudi zaupajo odnosom, ki jih lahko nadzorujejo in pri tem so njihovi zaposlovalci v ospredju.

Pot iz informacijskega bankrota

Zaupanje ostaja najbolj pomembna valuta dolgoročnih odnosov med štirimi raziskovanimi institucijami in njihovimi različnimi deležniki. Še posebej v teh turbulentnih časih zaupanje povezuje družbo, jo krepi in prispeva, da se bo ponovno vzpostavila njena rast. Zato mora čisto vsaka institucija izplavati iz informacijskega bankrota in odigrati svojo vlogo pri obnovi družbe. Med najpomembnejšimi izzivi, ki so jih izpostavili sodelujoči, so izboljšanje zdravstvenega sistema, reševanje revščine, izboljšanje izobraževalnega sistema, reševanje klimatskih sprememb, iskanje načinov za boj proti lažnim novicam in varovanje posameznikove svobode.

Več si lahko preberete na https://www.edelman.com