Evropa: Bolgarske parlamentarne volitve-GERB in Boyko Borisov dobili( neuradno) vsak četrti glas tamkajšnjih volivcev

Dane so potekale parlamentarne volitve v Bolgariji. Največ, 25 % je dobila desnosredinska stranka GERB bolgarskega premerja Borisova. Lista je bil sestavljena skupaj z najstarejšo bolgarsko stranko SDS(sojuz na demokratičeskite sili). 

Kaj to pomeni (seveda so to neuradni rezultati) če pogledamo do sedaj znane rezultate?

Kot prvo, po trenutno  znanih rezultatih ,  ki jih  sicer potrjujejo tudi z vzporednim štetjem , kaže da bo v njihov parlament prišlo sedem strank. Nekateri so sicer stalnica, kot so GERB, BSP(Socilasti) DPS(gibanje za pravice in svoboščine), VMRO ter »novokomponirane« liste in stranke nastale na valovih nasprotovanja in nestrinjanja z politiko in vladanja v času epidemije.  Takšen so : »Imamo takšno ljudstvo« TV voditelja  in šoumena ter zabavljača Slavija Trifonova, ter Demokratična Bolgarija in »Zravnaj se«…

Posebej prva od teh novonastalih je naredila zmešnjavo med nekaterimi utrjenimi strankami v politično parlamentarno  shemo in prehitela skoraj vse razen GERB-a. Rezultati kažejo poleg  skoraj gotove zmage GERB-a  tudi na to da to ni lagodna večina in da bo potrebno veliko pogovorov in  še česa da bo najbolj popularen »gasilec« med politiki v Bolgariji vladal še naprej. 

Ena stvar pa je bila opazna, in sicer to da odpadniki in ustanovitelji novih strank jo odnesejo slabo, kot je primer Cvetana Cvetanova, prej dolgoletni drugi človek GERB-a z nepomembnim  1, 1%, na drugi strani pa da uspevajo neke vrste populisti ki plavajo na valovih poceni pikrosti, sarkazma in šal na račun do  politike s katero bo najverjetneje jutri koaliral. Tukaj je možna paralela med njihovim Trifonovim, ukrajinskim Zelenskim, ter morda na nek način tudi z nabolj znanim slovenskim »puškometalcem« v koruzo  in oponentom  samemu sebi, komikom  ali trgikom slovenske politične scene Marjanom Šarcem. 

Pa vendar!

Kljub intenzivni želji po mobilizaciji bolgarskega  volilnega telesa  kaže na dokaj nizko volilno udeležbo. Po podatkih Agencije Alfa research,  je bila udeležba 47, 8%. Prav o tem je tekla beseda pred volitvami, o morebitni povečani udeležbi na valu množičnih protikoronskih in protikorupcijskih  zbiranj. Kaže pa da jim ni najbolj uspelo. Največja možna številka udeležbe se bo gibala okrog 3,1 milijona volivcev. Največja udeležba je bil zaznana celo med  mladimi v prestolnici države, najmanj pa v »prestolnici« bolgarskega dela Trakije,  v mestu Krdžali ter njegovi okolici.  

Dnevi ki bodo sledili bodo,  po mojem, večkrat dvignili politično  in siceršnjo temperaturo ter da bo od pričakovane izboljšanja stabilnosti politične in gospodarske klime ,bore malo za pričakovati.

Avtor: Vane T. Costa