EU je Bosni in Hercegovini dosedaj preko Mednarodne organizacija za migracije nakazala skoraj 77 milijonov EUR

Zadnje dni so bosanski spletni mediji pisali o denarnih nakazil za reševanje migrantskega vprašanja, točneje o tem kako in koliko prispevajo da bi zadeva bila rešena ali pa da bi delali na tem da se zadovolji čim več osnovnih zahtev za preskrbo in varno bivanje na lokacijah kjer se zadržujejo.

Tukaj je, koliko denarja so porabili za migrante v BiH in za kaj so ga porabili Mednarodna organizacija za migracije v BiH (IOM) je sporočila, koliko denarja so prejeli od Evropske unije za migrantsko krizo v BiH ter koliko in za kaj so porabili. Od junija 2018 je Evropska unija na MOM ali prek IOM nakazala 76.851.217 EUR, do decembra 2020 pa je bilo porabljenih 51.560.327 EUR. Po poročilu je do sredine letošnjega leta ostalo 25.290.890 evrov. Poudarjajo, da je v BiH trenutno 59.139 migrantov, piše med drugim  Avaz. 3.398.679 EUR ali 7% sredstev je bilo porabljenih kot neposredna podpora institucijam BiH, operativni in administrativni stroški so znašali 1.326.368 EUR ali 2%, 7.047.055 EUR ali 14% za ustanovitev sprejemnih centrov, največ 39.788.225 ali 77 odstotkov za humanitarno pomoč. 

Neposredna poraba je šla za nakup 30 posebnih vozil, vozil in dostavnih vozil za Službo za tujce, Mejno policijo BiH in Policijo Unsko-sanskega kantona, nato za financiranje plač 25 zaposlenih v Službi za tujce in stroške nastanitve ter policistov iz Republike Srbske, inšpektorjev mejne policije in SPS(Služna za opravila z  tujci) v Zvorniku, Foči, Bijeljini, Bihaću in Trebinju. Za neposredno podporo institucijam BiH je bilo porabljenih 3.398.679 EUR. Denar so uporabljali  tudi za nakup in postavitev 562 zabojnikov za bivanje in stranišča v Ušivki, Blažuju, Lipi, Biri, Sedri, Borićih in Miralu. Po podatkih IOM je bilo kupljenih 5900 pogradov in več kot 10.000 vzmetnic in posteljnine, 1300 radiatorjev in grelnikov, 45 industrijskih pralnih in sušilnih strojev ter 900 IT naprav za registracijo uporabnikov, dostop do interneta v vseh centrih in notranji sistem. za video nadzor v taboriščih za varovanje kampa … Kar zadeva hrano, so potrdili, da jo dostavljajo iz sarajevskega kantona (Pomozi.ba), prav tako pa tudi Rdeči križ USK in mesto Bihać. Neživilski proizvodi so izdelki, potrebni za osebno higieno, kot so milo, šampon za lase, zobne ščetke, oblačila, obutev in drugi drobni predmeti, potrebni za vsakdanje življenje migrantov in prosilcev za azil.

Na tem delu povezanimi z migranti dela 423 oseb  in so vsi bosanski državljani razen dveh tujcev. Več kot polovica jih je iz USK, takoj  za njimi je skupina iz sarajevskega kantona.  

Ne moremo se izogniti vtisa da je to neko »stabilno« početje organov in služb v teh prizadetih delih BIH, prav tako da  določene zasebne službe kot so službe za fizično varovanje objektov in okolja kjer so pretežno nameščeni ali se zadržujejo osebe s tem statusom. »Viri« financiranja so prav tako zanesljivi. Največ nemira in nelagodnosti imajo lokalni prebivalci, ki so pravzaprav hote ali nehote izpostavljeni nepričakovanim in neželenim srečanjem in učinkom izzvan  z prisotnostjo  migrantov  za katere ni rešitve razen to da je ta ne-rešitev  njihova dalj časa trajajoča ki ne kaže trend izboljšanja. Vmes pa bo dotok in način financiranja dokaj zanesljiv iz zanesljive Evrope, ki  zanesljivo noče povečati prisotnosti migrantov na svojih ozemljih.  

Status ki je ne-status, je edini status vseh vključenih v »reševanju« trenutno nerešljivega  vprašanja za katerega se porablja kar nekaj evropskega denarja.

Avtor: Vane T. Costa