Eskalacija na protikovidnih in protivladnih protestih v Ljubljani. Uporabljen solzivec in vodni top. Upravičeno!
Na sinočnjem protestnem shodu proti uveljavitvi pogojev PCT v Ljubljani je prišlo do incidentov. Potem ko se je množica približala vhodu v parlament in je v poslopje priletelo nekaj pirotehnike, je policija ljudi pregnala s solzivcem. Ko so nekateri začeli vanjo metati pirotehniko, pa je aktivirala še vodni top. V policijo so letele celo granitne kocke. Organizirani edino z namenom devastacije in razkroja dosežkov družbe kot takšne. Tisti ki nagovarja in nezavestno vleče ljudi v ambis nekulture in nelogičnosti bo naletel na bumerang. Ne more jim dati nič razen tega da jih še bolj oddaljuje od njih samih.
Na shodu je prišlo do množične kršitve javnega reda in miru, kjer so protestniki v policiste in stavbo DZ metali steklenice, granitne kocke in pirotehniko, zato je bil shod s strani policije razpuščen, poročajo iz policije.
Na vse to se je odzval premier Janez Janša. Meni da: “Ulično nasilje še nikoli ni pripeljalo do česa dobrega. Policija je dolžna ukrepati po zakonu. Zato Vlada ne bo popuščala nobenim pritiskom. Vztrajala bo na ukrepih za varovanje zdravja in življenj ljudi. Čas je, da tudi tožilstvo/sodstvo ne tolerira več groženj in nasilja«. Ima prav.
Kdo dela kapital iz tega nikoli ne bo »bogat«. Uničevati in na račun tega imeti več, je slab izračun, še slabši od tistega iz pregovora kjer pravijo »da je to račun brez krčmarja«, to je bolj račun s škodo samemu sebi. O tem da je določena politična sila stopnjevala delovanje v to smer kažejo očitni indici o tem, da je to namerno načrtovana škoda. Škoda, da je ne usmerijo v napredek in korist za vse.
Temu bodo morali odgovorni znati stopiti in se zoperstaviti z močjo argumentov. To nima nič skupnega s svobodo o kateri pogosto spregovorijo, no ja, bolj kričijo tisti, ki nimajo argumentov temveč minus na računu na račun velikopoteznosti in odsotnosti idej za ustvarjanje in kreiranje lastne prihodnosti. Le s tem se morajo ukvarjati netilci nemirov in ne z jemanjem prihodnosti drugim, ki to njihovo »pomoč« ne rabijo.
Vane T. Costa