DVANAJSTI DAN TOKIA JE V OLIMPIJSKI ARENI NASTOPILO DEVET SLOVENK
“Špela je dobro plavala do tretjega obrata. Začela je na 19. mestu, našla priključek z najboljšimi in napredovala celo do 14., potem pa je presenetilo tudi mene, da je naenkrat zaostala. Ko so jo začeli grabiti krči, je nehala uporabljati noge in na olimpijskih igrah potem nisi več konkurenčen. Pomembno je, da je vztrajala do konca, saj je to vendarle olimpijski nastop,” pa je po tekmi povedal trener Alen Kramar in dodal, da je dala njegova varovanka res vse od sebe, po vrnitvi v olimpijsko vas je morala zaradi dehidracije in utrujenosti celo na infuzijo.
Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta tekmovanje razreda 470 na olimpijskih igrah v Tokiu končali na petem mestu. Članici portoroškega Pirata sta na jadrnici Šavrinka regato za medalje začeli na četrtem mestu in imeli devet točk zaostanka za tretjim in 13 za drugim mestom. Za bon bi morali biti Slovenki pet mest pred poljsko posadko, ki je bila pred zadnjo regato tretja. Mrakova in Macarolova nista dobro startali v odločilnem plovu. Na prvo bojo sta prišli deveti, sedem sekund za sedmima Poljakinjama, in 12 za petima Francozinjama. V jadranju v krmo sta nato pridobili eno mesto, Poljakinji dve in bili 15 sekund pred njima, Francozinji pa sta ostali šesti z 12 sekundami prednosti. Na naslednji, tretji in predzadnji obrat, sta šli Slovenki po svoji strani regatnega polja glede na ostale, ter do predzadnjega vmesnega merjenja prišli pred brazilsko posadko na sedmem mestu, štiri sekunde za Francozinjama in 16 za tedaj petima Poljakinjama. To je tako tudi konec nekega obdobja v slovenskem jadranju, ki sta ga zaznamovali prav Tina Mrak in Veronika Macarol, v zadnjem desetletju najboljši slovenski jadralki. Pred igrami v Tokiu sta bili osredotočeni le v svoj zadnji nastop v tem razredu in o nadaljnjih načrtih javno nista želela govoriti. Tudi ne o možnosti, da bi denimo Mrakova sestavila novo posadko, v katero bi pritegnila kakšnega jadralca ter nadaljevala s tekmovalnim olimpijskim jadranjem.
Maruša Mišmaš Zrimšek je na olimpijskih igrah v Tokiu v finalu na 3000 m zapreke zasedla šesto mesto in z devetimi minutami in 14,84 sekunde dosegla nov slovenski rekord. Šestindvajsetletna slovenska rekorderka, ki po poroki živi v Kamniku, je začela na osmem, devetem mestu sredi vodilne skupine. Vodilnih se je držala v skoraj celotnem prvem kilometru. Ko se ji je v drugem kilometru čelo kolone nekoliko oddaljilo, se je v dobrih 200 metrih z lepim pospeševanjem priključila vodilni deveterici in pozneje šesterici, ki si je pritekla nekaj prednosti. Dva kroga pred ciljem je bila že na četrtem mestu, v zadnji krog pa je je šla kot peta. Američanka in nekdanja svetovna prvakinja Emma Coburn, ki je bila pozneje diskvalificirana, je bila tedaj na sedmem mestu že več kot 30 metrov zadaj. Po zadnji vodni oviri je bila Slovenka peta. V zadnjih metrih jo je prehitela velika evropska tekmica Gesa Felicitas Krause iz Nemčije. “Dala sem vse od sebe, v cilj sem pritekla mrtva. Zadnje tri ovire sem komaj preskočila, noge so me že močno bolele. Za to ni kriva vročina, saj jo kar dobro prenašam, enostavno sem želela biti blizu najboljšim, da mi je to uspelo, sem porabila vse moje moči,” je po teku dejala Grosupeljčanka. Zaradi tega je v Tokio tudi prišla, čeprav ni hotela napovedovati rezultatov, pa je zdaj vendarle priznala, da je imela v glavi tudi kolajno. “Mislim, da so jo imele vse tekmovalke, ki so stale na startu. In vse so imele tudi možnosti, če bi se jim vse poklopilo. Dala sem si priložnost, bila celo nekaj časa na tretjem in četrtem mestu, priborila sem si priložnost, na koncu je malo zmanjkalo. A sem tudi brez nje vseeno ponosna,” je dejala Mišmaš Zrimškova, ki je olimpijsko tekmo vzela kot vse druge. “Nisem imela nobenega dodatnega pritiska. Tako sem bila osredotočena, da sploh nisem razmišljala, da tečem na olimpijskih igrah. Pred dvema letoma sem v Dohi tekla na enaki tekmi, z isto konkurenco, ni bilo nobene razlike, razen, da so tu olimpijski krogi in da tam z izjemo pravih ljubiteljev atletike prvenstva nihče ni spremljal, tukaj pa tekmovanje spremljajo vsi,” ne vidi razliko med olimpijskimi igrami in drugimi tekmovanji slovenska rekorderka.