Dr. Milan Zver: Evropska komisija bo vsem zagotavljala enak dostop do cepiva za COVID-19

“Običajno so plenarna decembrska zasedanja vezana na sklepe zasedanja Evropskega sveta, ki sprejema pomembne odločitve in tudi letos je tako,” je uvodoma dejal dr. Milan Zver in spomnil na nedavno dogajanje v zvezi s sprejemanjem evropskega proračuna in svežnja za okrevanje. “Nimamo prvič težav s sprejemanjem proračuna, po navadi nam jo je zagodel britanski premer Cameron,” je spomnil evropski poslanec in dodal, da so tudi v preteklosti vedno našli rešitev, tako kot tudi tokrat.

Dr. Zver je ob tem izrazil zadovoljstvo, da je bil sprejet kompromisni predlog glede svežnja za okrevanje in da blokada Poljske in Madžarske nista več na mizi. “Prav je, da se je v kompromisni predlog vključilo predhodno odločitev Evropskega sodišča v zvezi z mehanizmom vladavine prava,” je dejal evropski poslanec in dodal, da je s takšno odločitvijo “volk sit in koza cela.” “Mehanizem vladavine prava sedaj tudi ni več tako nevarna stvar, da bi se ogrozilo obstoj EU, kot se je govorilo,” je še dejal evropski poslanec.

V nadaljevanju je povedal, da bo pomembna tema decembrskega zasedanja tudi situacija glede COVID-19. “Evropska komisija je tu naredila ogromno stvari: bila je proaktivna, vmešala se je v načrtovanje, proizvodnjo in distribucijo cepiva, pripravila je celoten strateški načrt. S svojimi rezervacijami je omogočila in potolažila marsikoga v EU v zvezi s tem,” je poudaril evropski poslanec in dodal, da se z usklajenim pristopom zagotavlja enakopravnost oziroma “da bodo vsi imeli enak dostop do cepiva.” To se poslancu zdi še posebej pomembno.

“Tudi zunanji politiki se bomo posvetili, predvsem Turčiji in njenemu vmešavanju v ciprske notranje zadeve, s čimer se vmešava tudi v notranje zadeve EU. Beseda bo tekla tudi o novih evroatlantskih povezavah, saj nedavne volitve v ZDA dajejo večje upanje v izboljšanje odnosov med EU in ZDA, ki so kar nekako zamrli, prav tako pa se bo govorilo o podaljševanju sankcij proti Rusiji,” je dejal dr. Zver. Evropski poslanec je izpostavil še razpravo o podnebnih spremembah, pri čemer so predsedniki in šefi vlad sprejeli izjemno pomembno odločitev, in sicer, da je cilj za zmanjšanje emisij do leta 2030 zvišan na 55 odstotkov. “Želja znotraj EU je, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost,” je povedal evropski poslanec. Prav tako pa je izpostavil še razpravo o pravici do vode. Kot ocenjuje poslanec, voda postaja pomembna strateška surovina prihodnosti. Ob tem je opozoril na dogajanje v Aziji, predvsem Kitajski, in dodal, da imamo v Evropi zaenkrat še dovolj dobre vodne vire, “vendar pa je prav, da se o tej temi razpravlja tudi v politiki.”

Na decembrskem zasedanju bo beloruski opoziciji podeljena tudi nagrada Saharov, pri čemer je evropski poslanec povedal nekaj več o zgodovini boja beloruske opozicije proti tiranu Lukašenku. “Sam sem se s to temo prvič srečal leta 1999, ko sem bil na obisku v Estoniji, kjer sem se srečal s predstavniki beloruske opozicije ter tedanjim madžarskim in estonskim predsednikom vlade. Takrat smo se prvič zelo temeljito pogovarjali o usodi beloruske opozicije. To je bil čas, ko je Lukašenko začel z brezobzirnim odnosom do drugače mislečih, ko so drugače misleči tudi izginjali,” je spomnil dr. Zver in dodal, da so bili že takrat mnenja, da je treba vlagati v belorusko civilno družbo. “A to je bilo težko, ker govorimo o totalitarni državi,” je dejal evropski poslanec. Ob tem je bil mnenja, da se je v današnjem času v Belorusiji končno nekaj premaknilo. “Vsi, ki so danes v beloruski opoziciji, imajo ogromno poguma. V ospredje tokratnega vala so prišle ženske in samo kapo dol, glede na to, koliko poguma so zbrale in predstavile situacijo v njihovi državi,” je dejal evropski poslanec. Prav tako je ocenil, da je EU včasih nerodna v pomoči tovrstnim gibanjem in da bi v konkretnem primeru EU lahko takoj sprejela ostre sankcije konkretno proti Lukašenku, a tega ni naredila. “Kaže se neodločnost službe za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki bi EU morala postaviti na svetovni zunanje-politični zemljevid, a ji to nikakor ne uspeva,” je dejal dr. Zver. Opozoril je še, da se neodločnost te službe kaže tudi na primeru izraelsko – palestinskih pogajanj, kjer EU daje ogromno finančnih sredstev, a se je nikoli ne povabi v pogajanja. “Tudi v primeru Belorusije, EU že 20 let nudi mlahavo podporo opoziciji,  a se nič ne zgodi,” je ocenil dr. Zver in še dodal, da bi EU na primeru Belorusije morala narediti kak korak naprej.

Nenazadnje je dr. Zver spregovoril še o skladu za okrevanje. Kot je poudaril, je v slovenskem interesu, da pridemo do lastnih evropskih sredstev. “Sklad za okrevanje bo obsegal nepovratna sredstva in posojila,” je poudaril evropski poslanec in dodal, da bo Slovenija samo iz programa SURE dobila 1,1 milijarde evrov za pomoč delavcem v težkih, kriznih časih. “Denar iz sklada za okrevanje bo prišel prav zlasti majhnim državam članicam, pri nas pa bo konkretno prispeval k revitalizaciji gospodarstva v prihodnjih letih,” je dejal dr. Zver. Po njegovih besedah se bo finančna sredstva iz sklada za okrevanje lahko vračalo vse tja do leta 2058. “To bodo odplačevale nove generacije, pa vendarle je to tudi naložba za njih, kajti če bomo sedaj rešili EU, je to tudi naložba v prihodnost EU,” je zaključil dr. Zver.”

Avtor:L.S.

Povzeto po: milanzver.eu