Deležniki v pravosodju imajo številna pričakovanja od novega pravosodnega ministra

Na vrhovnem sodišču so tako opozorili na nujnost uveljavitve sprememb sodniške zakonodaje, ki so bile že pred več kot letom dni v glavnem usklajene med predstavniki sodstva in ministrstvom. Izpostavili so nujnost uvedbe enovitega prvostopenjskega sodnika, torej ukinitev sedanje delitve na okrajne in okrožne sodnike, s čemer bi prvostopenjske sodnike lažje razporejali po sodiščih. S tem bi odpravili težave zaradi pomanjkanja sodnikov na nekaterih sodiščih.

Zavzemajo se za uvedbo enovitega sodnega okrožja. Spremembe so po opozorilih vrhovnega sodišča nujne tudi pri specializiranih oddelkih sodišč, kjer rešujejo najzahtevnejše zadeve s področja organiziranega in gospodarskega kriminala ter korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, predvsem zaradi preobremenjenosti sodnikov na teh oddelkih in preširokega nabora zadev, ki jih rešujejo.

S pomanjkanjem kadra se soočajo tudi v tožilskih vrstah, najbolj podhranjena sta vrhovno državno tožilstvo in Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. Na Vrhovnem državnem tožilstvu od novega resornega ministra pričakujejo posluh; kot so izpostavili, na imenovanje vlade samo na omenjenih dveh tožilstvih čakajo štirje okrajni, trije okrožni ter trije vrhovni državni tožilci.

Spomnili so še na (ne)imenovanje evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, zaradi česar je konec maja odstopila dosedanja ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič. Na Vrhovnem državnem tožilstvu od novega ministra pričakujejo, “da se bo zavzel za legitimno in zakonito rešitev nastale situacije”, ki po njihovih opozorilih meče slabo luč na podobo Slovenije v mednarodnem prostoru in postavlja pod vprašaj zaupanje v učinkovito upravljanje in nadzor nad porabo sredstev EU v Sloveniji.

Poudarili so pomen spoštovanja neodvisnosti vseh institucij v pravosodju in nevmešavanja politike v sprejemanje strokovnih odločitev. “Gre za pomembna postulata, ki ločujeta sodobne evropske demokracije od nekaterih porajajočih se vplivov totalitarnih in avtokratskih držav,” so zapisali.

Na državnem odvetništvu izpostavljajo, da se je v dveh letih uporabe novega zakona, ki je državnim odvetnikom prinesel večjo samostojnost in avtonomnost, s tem pa tudi večjo odgovornost za strokovno delo s poudarkom na svetovalni in pogajalski oziroma posredniški funkciji, izkazalo, da nekatere zakonske rešitve, ki so normativno ohlapne, omogočajo različne interpretacije. Zato pričakujejo, da postopek priprave predloga sprememb zakona o državnem odvetništvu, ki je bil tik pred medresorskim usklajevanjem, ne bo zastal.

Od novega vodstva ministrstva za pravosodje pričakujejo podporo pri njihovih prizadevanjih, da bi država in njene institucije bolj vključevale državne odvetnike že v zgodnjih fazah postopkov.

Podporo na državnem odvetništvu pričakujejo tudi pri njegovi digitalni transformaciji. Računajo tudi na spodbudo ministrstva nadaljnjem razvoju procesov digitalizacije in povezovanju informacijskih sistemov med vsemi deležniki v pravosodju.

Na nujnost informatizacije pravosodnega sistema za njegovo učinkovito delovanje opozarjajo tudi na Odvetniški zbornici Slovenije. V celotnem pravosodnem sistemu, še posebej na sodiščih, bi po prepričanju odvetniške zbornice morali dvigniti strokovnost ter nagrade, da bi tako v pravosodje in na sodišča pritegnili visoko usposobljene, osebnostno zrele, motivirane in odgovorne posameznike.

Med za odvetnike poglavitna vprašanja, ki terjajo prioritetno obravnavo novega ministra, pa uvrščajo rešitev vprašanja neskladnega plačila odvetniških storitev v zadevah brezplačne pravne pomoči in v zadevah obvezne obrambe, kjer odvetnike strankam postavi država preko sodišč. Kot so pojasnili, so se v zadnjih mesecih skupaj z ministrstvom intenzivno ukvarjali s tem, zato pričakujejo, da se bo delo nadaljevalo tudi pod okriljem novega ministra.

Opozorili pa so tudi na “resne grožnje, tudi s smrtjo”, ki da so jih deležni odvetniki, ki zastopajo stranke v sodnih postopkih, še posebej v kazenskih postopkih. Zato bi po njihovih besedah tudi odvetnikom morali nuditi enako sistemsko zaščito kot drugim poklicem v pravosodju. Kritični pa so do nove prakse vlaganja kazenskih ovadb in drugih očitkov zoper odvetnike s strani državnih organov. Kot so izpostavili, imajo odvetniki dolžnost, da zastopajo stranke, saj je to njihovo osnovno poslanstvo in ni stvar njihovih osebnih prepričanj.

vir: https://www.tax-fin-lex.si/Home/Novica/20333

mib