»Čudovita« novica iz MNZ: »Pomagajmo Nataši Pirc Musar do predsedniškega trona. Kaj pa če je vse res?«

Če bi bili v Severni Koreji  ali morda v Uzbekistanu, bi še poleg radia ploskali ali v mirno stali. Ampak dragi moji sodržavljani, v Sloveniji, v osrčju Evrope smo. To ni več smešno, ne žalostno, ne neokusno, je degradacija in deplasirano do konca in naprej. Verjamem da je veliko »miličniškega« partijskega, tovariškega in še česa v njihovih vrstah, ampak to je žaljenje vseh ki so okusili normalnega sveta in demokracije.

Zadeva je celo naslovljena kot odgovor na «zaprosilo«  v oblike zahteve da,  vložijo vse napore da do tega pride v zadovoljivi obliki.

Početje  Nataše Pirc Musar zadnje čase je dobesedno škandalozno.  Ob nemoči pri nabiranju(fehtanju) in nadlegovanju državljanov, njeni neuki, nevedni in nadležni zbiralci podpisov celo fizično ustavljajo  starejše in jim skoraj pulijo podpisane liste. Še hujše, tulijo čez celi trg(TCK v Celju), ko zagledajo kakšnega znanca.

Očitno pa si kandidatka(NPM ali Nujno Potrebuje Milico)  lahko privošči tudi reklamo med vladanjem Roberta Goloba(rok se mu počasi izteka). V nedeljo je bila tako prisotna na strateškem forumu na Bledu (v vlogi nadloge), in,  se je sodeč po fotografijah mastila za naš denar ter tako rekoč do konca  omrežila kar ministrico za notranje zadeve, da ji pomaga? Celo zamudila(ministrica Bobnar)je panel o »legalnem, dovoljenem  ilegalnem prehodu meje in deljenje paketov za kršitelje zakona o  državni meji«. Velikopoteznost ko gre za »naše« ji ni odveč.  

Pa še manevri z ogabnem in neokusnem prirejanju omizij in pomembnih prireditev v Ruski dači, statusnem simbolu njenega tajkunskega moža, Aleš Musarja. Ljudem je  res težko odmrzniti  možgane in jih odvrniti od početja podobno  ovcam  ki  sledijo “natrošeni soli” po poti do Ruske dače. Za popolno ikonografijo manjkajo samo še slike »Titota« poleg Natašinem plakatu pa  še  »100 eur v kuverti«  ob predaji podpisa. Pa še šilček »vodke« ne bi bil odveč.

Ali se da še nižje pasti?

Verjetno, da je še »rezerve« pri lastnemu narodovem  poneumljanju  do  nultega izhodišča  lastnega zaničevanja.

Vane T. Costa