Celjski kriminalisti prijeli 53-letnika osumljenega ponarejanja denarja. Kako povrniti iztržek, ki je bil narejen z ponarejenimi bankovci?

Na  območju  Policijske  uprave Celje, je policija drugi polovici meseca marca,  zaznala v obtoku  več  ponarejenih 100 evrskih bankovcev, ki so jih storilci unovčevali  na  različnih lokacijah, tako v trgovinah, trafikah, gostinskih lokalih in drugje.

 

Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije  PU  Celje so z zbiranjem obvestil in drugimi preiskovalnimi dejanji izsledili 53-letnega slovenskega državljana,  osumljenega  ponarejanja  denarja in mu prejšnji teden odvzeli prostost ter ga pridržali.

Osumljeni   je  imel  ob  prijetju  pri  sebi še 12 ponarejenih 100 evrskih bankovcev, ki jih je nameraval spraviti v obtok, kot da so pravi. 53-letnika  so zaradi suma storitve šestnajstih kaznivih dejanj ponarejanje denarja, po I. odstavku 243. člena Kazenskega zakonika-1, s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki mu je odredil pripor.

Kako prepoznati ponarejen denar?

V večini primerov zadošča, da bankovec pogledate, otipate in obrnete proti viru svetlobe, saj so ponaredki zaščitnih elementov tako opaznejši. Ponarejene bankovce lahko prepoznate tudi na otip, po reliefu, saj ga ponaredki velikokrat nimajo.

Pri pregledu pristnega bankovca proti svetlobi sta vidna portretni vodni znak in varnostna nit, pri večjih vrednostih še portretno okence. Pri nagibanju bankovca naprej in nazaj pa se na srebrnem traku opazi portret Evrope v prosojnem okencu, na zeleni številki pa svetlobni val, ki se premika navzgor in navzdol po številki.

Podrobnosti o zaščitnih elementih evrskih bankovcev lahko najdete na spletni strani Evropske centralne banke in na spletni strani Banke Slovenije

Kaj storiti, če prejmete ponarejen bankovec?

 

Če se vam zdijo bankovci sumljivi, o tem takoj obvestite policijo, in sicer pokličite najbližjo policijsko postajo ali telefonsko številko 113; če sumite, da je bankovec, ki ga imate oziroma ste ga prejeli, ponarejen, si poskušajte zapomniti čim več informacij, predvsem pa kdaj, kje in od koga ste bankovec prejeli.

 

Te informacije so lahko namreč v nadaljevanju zelo koristne pri ugotavljanju storilcev kaznivega dejanja ponarejanja denarja po 243. členu Kazenskega zakonika oziroma drugih uradno pregonljivih kaznivih dejanj.

 

Nekaj pa se ne omenja. To, da tisti ki prejme  v plačilo ponarejen denar in ga kot takšnega ne prepozna, ali vsaj takoj ne, kaj se dogaja in zgodi  z njegovim prometom, ki ostane nepokrit. Ali ga banka prizna, ali je oškodovanec prepuščen samemu sebi. Zanimivo da se to ne omenja v nobenem kontekstu.

Pa bili koristno  in potrebno, mar ne?

Vane T. Costa

vir in foto: puc&vtc