Celje: Predstavitev Pričevanj tujih svetov in še nekaj drugih stvari

Vodni stolp je 4. avgusta ob 20h zvečer, v okviru Poletja v Celju, gostil predstavitev prve antologije slovenske sodobne fantastike z naslovom Pričevanja tujih svetov. Oder so zasedli Matej Krajnc, Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Matej tako ali drugače sodeluje pri vsakem Bojanovem projektu zadnjih let. V okviru tega sodelovanja so nastali tudi glasbeni albumi. Tudi Andrej na različne načine sodeluje pri Bojanovih projektih.

Prireditev je začel Matej Krajnc z glasbeno točko, ki ji je sledil kratek uvod Bojana Ekselenskega. Prvi del pogovora o projektu antologije moderne slovenske fantastike, Pričevanja tujih svetov je vodil Andrej Ivanuša, ker je bil pač najstarejši na odru. Drugi del je vodil Matej Krajnc, ki je skrbel tudi za glasbene premore. Pogovor je potekal okoli zgodovine nastanka antologije in o samem letošnjem izidu.

Vse skupaj se je pravzaprav začelo že pred desetimi leti, 2012, na Euroconu, evropski konvenciji znanstvene fantastike, ko je Boban Knežević iz Srbije predlagal, da Slovenija za resen razvoj fantazijske književnosti potrebuje antologijo. V Sloveniji je sicer izšlo nekaj različnih zbirk, zlasti izdaje ZA Blodnjaka Bojana Meserka in kasneje Zvezdnega prahu, a to niso bile antološke zbirke. Antologija lahko nastane predvsem tam, kjer obstaja avtorska baza, ki ima kje objavljati in se nabere določena količina kakovostnih besedil. Fantazijsko literaturo v najširšem pomenu besede objavlja Celjsko literarno društvo v Supernovi, edini namenski reviji, ki je leta 2021 precej neopazno praznovala 5 let izhajanja. Znanstveno fantastiko v ožjem pomenu objavlja tudi revija Življenje in Tehnika, ki je bila dolga leta edina periodika, kjer se je našlo vsaj nekaj slovenske fantazije.

Ravno lani se je zgodil prvi korak v smeri opredmetenja antologije. Tihomir Jovanović Tika iz Srbije je predlagal, da bi v Srbiji izdali antologijo slovenske fantastike. Beseda je takoj meso postajala in začelo se je paralelno delo na slovenski in srbski izdaji.

Naredil se je izbor vseh avtoric in avtorjev in prvih 10 številk Supernove. Sama uvrstitev v Supernovo pomeni ustrezno kakovost, izbor je sledil vsebinski raznolikosti. Uvrščene je tudi nekaj fantazijske poezije, čeprav je fantazijsko pesništvo pri nas, navkljub zavidljivi ravni poezije, sorazmerno zapostavljeno. V zbirki so avtorji, ki so redni ali občasni pisci fantastike. Slovenski obseg ne bo nikoli enakovreden večjim narodom, a sledi vsebinsko in kakovostno. Namesto desetih časovnih potnikov pač imamo samo enega.

 

V srbski izdaji je malce manj poezije zaradi težav pri prevajanju poezije. Prevajalca sta bila Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša, urednik v Srbiji pa je poskrbel za jezikovne popravke. V zbirki so avtorji po imenskem abecednem redu, saj se vsi slovenski avtorji med seboj prijatelji. Na koncu je tudi kratka biografija vseh uvrščenih.

Vsekakor je Supernova odlična platforma za razvoj slovenske fantazijske književnosti, a antologija dober presek tovrstnega domačega ustvarjanja.

V zadnjem delu prireditve je Bojan predstavil projekt Kabala: naj ostane enostavno.

Pri tej knjigi ne gre za leposlovje, temveč za knjigo o starožidovskem duhovnem sistemu, ki je temelj vseh velikih monoteističnih religij in naše empirične znanosti. Knjiga je nekakšen stranski produkt proučevanj za mitološki in magični temelj nekaterih Bojanovih leposlovnih del.

 

Bojan Ekselenski