Če ne želite Vlado z ministrstvi in resorji ki so samo sebi namen in bodo samo strošek ter brez učinka na ljudi, potem veste kaj vam je za storiti? Oddati overjen podpis za razpis referenduma zoper bohotenje birokracije!

Državni zbor je 22. 6. 2022 sprejel Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije, s katerim se povečuje število ministrstev iz 17 na 20, ter se umetno deli, združuje in prenaša posamezna področja, za katera so ministrstva zadolžena. Čemu, komu in zakaj?

Smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona praktično ni.  Bolj streli z slepimi naboji. Edina smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča v drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa v tretjem. Smiselna bi bila združitev vseh področij in istočasno ukinitev Ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij postaja vsebinsko prazen in nepotreben. Smiselno bi bilo torej krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Iz predloga zakona in iz javnih objav ob tem, kdo vse bi zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je jasno le, da je treba neizvoljenim politikom zagotoviti dobro plačana delovna mesta.

Po kreativnosti posebej izstopa Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izboril Luka Mesec, predsednik stranke, ki se je komaj prebila v parlament. Kaj vse je koalicija Roberta Goloba umetno stlačila v novo ministrstvo, ki je svetovni unikat? Po normalnem načinu rezoniranja  je način socializacije meglomešalstva in izpolnjevanja osebnih želja »namišljenega«, ki je nekompetenten in neveden , ki pravzaprav nikoli ni imel »bližnje« srečanje z realnim sektorjem in vsakdanjim življenjem.

Kako zgledajo njegove kakofonične »krpanke« iz katerih bi sestavil »ministrstvo« ali blodnjak želja:

dolgotrajno oskrbo, oskrbo starejših so pustili na področju sociale,

zemljiško in stanovanjsko politiko,

razvijanje in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih,

udeležbo delavcev pri dobičku ter ostalih t. i. politik ekonomske demokracije.

Novoustanovljeni resor bi se torej po sprejeti noveli zakona ukvarjal z vsem po malo, kar ne bi prineslo nobene učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij, vztrajnega pregovarjanja glede delitve pristojnosti in zmede.

 Vladne ekipe v zgodovini Slovenije doslej bile različno številčne. Tako smo, na primer, v mandatu 2004–2008 imeli 12 ministrstev, v mandatu v letu 2012 pa le dobrih 11. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je najbolj vitka in najbolj operativna vlada bila 10. slovenska vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej, državo lahko vodi skoraj polovico manjša ekipa, kot pa jo želi aktualna Golobova ekipa.

Predsednik Vlade, ki sliši na ime Robert Golob in predstavniki njegove koalicije so v obrazložitvi sprememb zakona o vladi navedli, da bo zaradi povečanja števila ministrstev Vlada RS bolj odzivna in bolj operativna. Se tudi vam zdi, da lahko več vpletenih zagotavlja večjo učinkovitost? Ob tem se zagotovo tudi zastavlja vprašanje, ali lahko v Švici z 8 milijoni prebivalcev, kjer imajo sedem ministrstev, rečemo, da niso operativni in učinkoviti? Ali pa Švedska, Madžarska, ki jih imata 11. Avstrija, Bolgarija 12 ministrstev. Nizozemska, Grčija, Finska, Belgija 13. Gre za države z nekaj milijoni prebivalcev, med 6 in 10, torej štirikrat, trikrat več, kot jih ima Slovenija.

PROTI bohotenju birokracije

Aktualni minister za delo, in bodoči za solidarno prihodnost, če bo zakon o vladi sprejet Luka Mesec je ob svojem zaslišanju za ministra povedal, da pričakuje, da bo eno leto izgubil samo s tem, da bo vzpostavil ministrstvo. Ali trošenje proračunskega denarja za prazen nič in konkretnega učinka na državljane.

To je le še razlog več , zakaj noveli zakona o vladi v SDS i nasprotujejo. Nova ministrstva bodo zahtevala eno leto usklajevanj, novih sistemizacij, urejanja prostora, zaposlitev in še mnogo drugih stvari, ki so potrebne za vzpostavitev ministrstva.  Prej kot o učinkovitosti, bi lahko govorili o enem letu mrtvega teka.

Naštejemo pa lahko še več razlogov, zakaj je novela zakona o vladi absurdna in nepotrebna.

Nepremišljeno povečevanje število ministrstev iz 17 na 20, pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce, zato ne drži navedba Roberta Goloba in koalicije, da zakon nima finančnih posledic na državni proračun in druga javno finančna sredstva;

ker predlagano število ministrstev ne sledi mednarodni ureditvi držav, ki so navedene v obrazložitvi zakona (Republika Slovenija bi bila v primeru sprejetja novele absolutni rekorder po številu ministrstev v Evropski uniji);

ker tako oblikovano in povečano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij;

ker številčnost ministrstev prinaša še več birokracije v državi, ki se že tako ali tako duši pod grmado različnih predpisov;

ker je takšen zakon tudi na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora sporen z vidika pravne varnosti, ki zahteva notranjo skladnost, jasnost, preglednost in konsistentnost pravnega sistema.

S predlagano novelo zakona o vladi bomo Slovenci   postali absolutni rekorderji, vendar v negativnem smislu. Dejstvo je, da tako povečano število ministrstev in tako umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade, ki bo potrebno v obdobju, ki je pred nami.

PROTI bohotenju birokracije, ali birokratski labirint in zmešnjava za vas in raj za nesmotrno porabo proračunskega denarja-vem da niste to!

Še več, delovna področja dosedanjih vlad so bila oblikovana na temelju programa oziroma koalicijske pogodbe, ki so si ga zastavile stranke koalicije, pri tokratni pa tega ni. Koalicijska pogodba je mrtva črka na papirju, ki je sama sebi namen.

V  Slovenski demokratski stranki pravzaprav menijo in   ocenjujejo, da gre pri vprašanju oblikovanja vlade za pomembno družbeno vprašanje, saj številčnost Golobove ekipe bistveno presega vse dosedanje vlade v zgodovini države in ker menimo, da je potrebno širše soglasje o tem, na kakšen način bo delovala Vlada Republike Slovenije z vidika učinkovitosti, preglednosti, konsistentnosti, pravne varnosti, za blaginjo Slovenije ter državljank in državljanov, menimo, da je pomembno, da se o predlagani rešitvi organizacije vlade državljanke in državljani odločijo na referendumu.

Gre namreč za pomembna vprašanja, ki neposredno vplivajo na učinkovitost, sistematičnost in urejeno delovanje naše družbe, kot tudi za konkreten poseg v položaj in vsakdanje življenje mnogih ljudi.

Državljani imajo, imate enkratno priložnost da vplivate  na to. Zato vabljeni, da oddate svoj podpis za izvedbo referenduma o tem za vse davkoplačevalce in davkoplačevalke pomembnem vprašanju. Referendumi bodo stali  morda 4-5 milijonov, ministrstvo preden se sploh zažene pa desetkrat več. Vi pa ne boste imeli od takšnih ministrstev v resnici nič.

Vane T. Costa

Viri in foto:sds&vtc