»Ali je veličina politika in politike še vedno živa«? Že, že, le v zelo okrnjeni obliki.

Živimo v času, ko se mnogi norčujejo iz politikov in politike, drugi vanjo zaradi ne-ugleda dela sodobne politike nočejo in počasi nastaja nek začaran krog, ki mu ni videti izhoda.  Vse to žal v pretežnem merilu in v velikem odstotku  drži. Ne  bi bilo prav da danes zaradi vse manj resnega da en rečem površnega dojemanja politike kot izhod  in  kamuflažo za nesposobnost in neuspehe na drugih področjih.

Posebej zato moramo temu posvetiti več pozornosti, časa in pameti ali premisleka kjer so družbo vendarle oblikovali skozi zgodovino prav politiki in tudi danes imajo pred seboj še posebej veliko nalogo. Delovanje politike je potrebno usmeriti v verodostojno in pozitivno smer, najboljše v kombinaciji uglednih in že prisotnih ter s pridobivanjem novih uglednih ter nekompromitiranih ali interesno »neokuženih« ljudi.

Prireditelj misijona, razmisleka ima vedno v mislih da je potrebno ustrezno odgovoriti na izzive časa, da vemo kakšen je ta čas  in ne mahamo v prazno  temveč da se odzivamo na primeren način, in hvala bogu, da imamo ustrezne ljudi ki so doma na posameznih področjih  ki nam pri iskanju odgovorov ali razblinjanju dvomov in dilem okrog posameznih vprašanj  in izzivov  časa  pri tem pomagajo.

Profesor dr. Ernest Petič je delil svoja vedenja in razmislek z nami

Na kaj moramo biti pozorni danes  in kaj  si naj mislimo o stanju civilizacije?

Najprej moramo biti ponosni na dosežke civilizacije, ki so večji del ustvarjene na tleh današnje Evrope. Ni spodobno in tudi  ni potrebno  da se loteva malodušje in občutek krivde da je v preostanku sveta slabše kot je sedaj. Tudi preostali svet je dosegel premik le zahvaljujoč dosežkov središča civilizacije,  Evrope in prostorov ki sodijo k njej.  Ta defetizem dela Evrope ni potreben, je odveč in je škodljiv,  predvsem za Evropejce same.  Prav tako moramo biti ponosni da je to sad krščanskega načina razmišljanja.  Ne spreglejmo to in ne imejmo zaradi tega defenzivni odnos, kar je na žalost danes pojav.  To  kar se je zgodilo v zadnjih 300 letih se je zaradi dojemanja o tem da je  potrebno sprostiti človeške potenciale. Le tako in samo tako in na takšen način je možen napredek, ki se je v resnici  tudi zgodil. Vse velike ideje ki držijo ta svet pokonci so nastale na evropski tleh. Temelj vsega da je prišlo do napredka je demokracija. Takšna demokracija ki je dopuščala sobivanje v različnosti ter njih  potencialov, veščin in ustvarjanja. S pomočjo dialoga uresničevati zastavljene izzive in njih rezultate ki so dosežene na podlagi različnosti.  Pravzaprav je demokracija uspela v zadnjih 300 letih prav zaradi sproščanja ustvarjalnosti. Na to moramo biti ponosni. Brez zadržka. Sočasno je tudi cerkev postala cerkev od vseh, ekumenična.

O položaju v sodobnem svetu

Kot je znano in vidno ter razvidno, po drugi   je po drugi svetovni vojni nastal nov  sistem, nov svetovi red   kje  je v središču prinesel, tudi zaradi katastrofalnih posledic za človeštvo  in razčlovečenja  človeka samega iz prve in druge svetovne vojne, razmišljanja o vprašanju miru in vojne.  Snovalci povojnega novega mednarodnega reda so v obrisih, konturah tega reda imeli predvsem  mir ki bi temeljil na ravnotežju moči med zahodnimi velikimi silami.  Žal  pa v zadnjih 50-60 letih  se ej svet začel spreminjati in Zahod ni več edini  edini kreativni ustvarjalec novega,  novih idej, izumov, tudi nove moči. Pojavljajo se novi igralci(Kitajsko, Indijo islamski svet, morda tudi Brazilija), svet se je začel korenito spreminjati, nastala je situacija ko ni več  le ravnotežje  v zahodnem svetu, med zahodnimi silami. Mnogi v širnem svetu niso navdušeni nad  pridobitvami, ki jih je dala zahodna civilizacija. Na vsa vprašanja na katera je imela odgovore dosedanja  evropska civilizacija, v preostalem svetu iščejo drugačne odgovore na vprašanja za katera e že dala odgovor zahodna civilizacija.

Vsi smo po padcu železne  zavese pričakovali  premik sveta ki liberalnemu gospodarstvu, demokracije, človekovih svoboščin  ter da bo  prišlo do konca nezdrave tekme med narodi. Žal se to ni uresničilo. Pokazalo se je da tisto kar je temelj naše vere v prihodnost in lepše bivanje in počutje  na planetu, da drugje ni  ter  da na drugih celinah  to drugače dojemajo.  Tam, v Afriki, Latinski Ameriki, večjemu del Azije, jih človekove pravice ne zanimajo.  Tipični primer je  Afganistan( dvakrat) ob vsej želji  zahoda po  uveljavljanju zahodnih norm  in civilizacije, enostavno to niso zmogli, hoteli ali smeli vzeti za svoje. Afganistanci  so se “zahvalili”   ter rekli to je vaš svet, civilizacija, to nas ne zanima.  Zahod se je umaknil in “prepustil”  prebivalce 30 milijonske države v popolni civilizacijski temi.

Naš svet, naš način življenja, naše predstave, naša vodilna vloga se sooča z resnimi izzivi.

Vloga politike..

Politika je še vedno  relevantna, v našem času celo še bolj relevantna. Svet je postal zelo zapleten, izzivi so enormni.  Tudi najbolj sodobni izzivi  kot so vesoljna  vprašanja, umetna inteligenca in izzive ki jih prinaša,   jih bo potrebno urejati s politiko. Politika enostavno ima pomembno vlogo. Neizpodbitno. Le da v Sloveniji politika ne uživa kakšen poseben ugled.

Nekateri razlogi so lahko historične narave. Slovenci do pred nekaj več kot tridesetimi leti nismo imeli svoje države, tudi svoje politike ne. Slovenec je bil indolenten do politike.   Tisto kar je prej bilo vezano na Dunaj po letu 1918 ni bilo relevantno za čas med 1918-1941, po letu 1945, oziroma po koncu druge svetovne vojne, tisti vmesni so bili postavljeni na stranski, oziroma slepi tir ali se jih je fizično likvidiralo.

Po letu 1991 se je zgodil zasuk  in so se stvari postavljale na novo. Takrat   smo bili postavljeni pred dilemo.  V tem času se je zgodilo nekaj kar nas zelo vleče nazaj in sicer, da je nastalo nekakšno razumevanje  da če hočeš biti politik je za to vsak dober kar ne more biti samoumevno pri drugih poklicih(krojač  ali  brivec)  in to nas tepe,  oziroma to sedaj doživljamo kot bumerang. Razumni ljudje se prijemajo za glavo. Stanje  je pravzaprav zaskrbljujoče.  Večina podsistemov zgublja zagon.  V sodobnem času  delujoči v politiki če že nimajo neka  posebna znanja, pa  zagotovo morajo imeti pregled na nad tem kaj se dogaja v svetu, morajo biti osebnosti,  ki  bodo znali presojati. Tudi zaradi tega je ob prihajajočih volitev,  kadarkoli že bodo, potrebno  dobro  razmisliti koga bomo volili, kajti sodobna politika z vsemi izzivi, zahteva osebnosti z znanjem, integriteto ter  osebnostno neodvisno razmišljajočega človeka.

To je prvovrstna vrednota ali conditio sine qua non demokracije.  Takšni ljudje ki so sposobni imeti  takšna znanja in videnja ter so sposobni dogovarjati, voditi dialog tolerantno in kultivirano  za to,  da bo vsem nam boljše. V demokraciji smo vsi na istem čolnu in moramo veslati v istem smer. Če ne gre, pa je bolj počakati, pa se lahko potem dogovorimo. Žal nezmožnosti  veslanja v isto smer, še manj pa dogovarjanja o tem  kam naj naš čoln pelje, drvimo naravnost v skalo in  ne med Scilo in Karibdo. Glede na nestanovitnost ali po domače na napačnemu načinu vodenja ali celo odsotnosti vodenja samega, ne glede na zagotovljeno varnost in blagostanje, bojazen da nas bodo nekateri globalistični trendi “povozijo” kot narod, je skrb  za boljši jutri več kot upravičena.  Zato je tudi skrajni čas za zasuk v zvezi  s tem.

Politika v takšnem narodu kot je naš, z omejenimi človeškimi  viri,  mora biti dobra, sposobna, učinkovita  in potem bo tudi ugledna. Trenutno ni podlage za dobro voljo in  za neko sprejemanje kot  takšne glede na to koliko politika kot takšna premore.  Pri naslednjem  izbiranju je pomembno dobro izbrati in šele nato pričakovati.  Brez “našizma”. Če bo šlo!

Vane T. Costa