30 let Slovenije kot samostojne turistične destinacije

Pred 30 leti je Slovenija kot samostojna država kljub svoji več stoletni tradiciji turizma postala novinka na svetovnem zemljevidu turističnih destinacij. Z veliko mero potrpežljivosti, vztrajnosti in sistematičnosti, uporabo najsodobnejših načinov promocije in trženja ter inovativnimi  produkti je danes zahvaljujoč trudu Slovenske turistične organizacije, slovenskega turističnega gospodarstva in številnih posameznikov zelena zvezda v osrčju Evrope. S svojo usmerjenostjo v trajnostno, varno, zdravo, aktivno, butično ponudbo, podprto s kreativnimi zgodbami, je zgled za oblikovanje evropskih nacionalnih modelov spodbujanja trajnostnega razvoja turizma. Turizem pa se je razvil v panogo s številnimi multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti.

Od novinke na turističnem zemljevidu do vzornice na področju trajnosti

Prihodi in prenočitve domačih in tujih gostov 

Začetki turizma v Sloveniji segajo več stoletij v preteklost, velik razmah pa je doživel po drugi svetovni vojni. Najbolj globalno prepoznani kraji kot na primer Bled, Piran, Portorož, Lipica, Postojna, Rogaška Slatina,  Kranjska Gora in drugi so bili poznani predvsem kot del takratne države, kot jugoslovanski. Z osamosvojitvijo leta 1991 se je pričelo trdo delo uveljavljanja nove države na mednarodnem turističnem trgu. Veliko truda je bilo treba vložiti v pojasnjevanje, da ne gre za vojno območje in za novo geografsko tvorbo, pač pa za iste destinacije z izjemnimi lepotami, ki nadaljujejo in nadgrajujejo svojo turistično ponudbo.

Leta 1991 je Slovenijo obiskalo malo več kot 1,4 milijona turistov – število prihodov vseh turistov se je v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo za 43,8%, tujih gostov za kar 72,7%. Če je bilo  v letu 1990 zabeleženih  skoraj 8 milijonov prenočitev turistov, jih je bilo naslednje leto 4,9 milijona oziroma za kar 38,6% manj. Leta 1992 je v Slovenijo prišlo le še 616.000 tujih turistov. Število turističnih prenočitev je postopoma naraščalo, a je preseglo njihovo število iz časa pred osamosvojitvijo Slovenije šele v letu 2007, ko je bilo zabeleženih več kot 8 milijonov turističnih prenočitev. Slovenski turizem je dosegel nov mejnik leta 2011, ko je število turističnih prenočitev prvič preseglo 10 milijonov (10.413.012).  Rekordno je bilo leto 2019 s 15.775.331 prenočitvami domačih in tujih gostov. V letu 2020, zaznamovanem s pandemijo covida-19, je število prenočitev turistov padlo na 9,2 milijona.

Po osamosvojitvi je bilo število prenočitev domačih turistov relativno konstantno. Do leta 2007 so vsako leto ustvarili od 3,1 do 3,4 milijona turističnih prenočitev, v obdobju od 2008 do 2014 je to število znašalo okrog 4 milijone in se je do leta 2018 povečalo na 4,5 milijona. Leto 2020 je bilo rekordno po številu prenočitev domačih turistov, ki so v turističnih nastanitvenih obratih ustvarili 5,9 milijona prenočitev, kar je 32,8% več kot v letu 2019.

Število prenočitev tujih gostov je po velikem upadu ob osamosvojitvi (leta 1991 je bilo v primerjavi z letom 1990 zabeleženih 73,6% manj prenočitev tujih turistov) vztrajno naraščalo. Leta 1992 so ustvarili 2 milijona turističnih prenočitev, 3 milijone v letu 1997, 4 v 2002, v letu 2008 pa je število tujih turističnih prenočitev preseglo 5 milijonov. Rekordno leto po številu prenočitev tujih turistov je bilo leto 2019, ko so ustvarili 11,4 milijona prenočitev, kar je bilo nekaj več kot za 100% več kot v letu  2010. V letu 2020 so v turističnih nastanitvah zabeležili le 3,4 milijona prenočitev tujih turistov, kar je 70,5% manj kot v letu 2019.

V zadnjih 30 letih se je spreminjalo tudi razmerje v številu turističnih prenočitev med domačimi in tujimi turisti. Leta 1992 so domači turisti ustvarili 60,5% vseh prenočitev. Delež tujih turistov se je prvič povečal v letu 2000, ko so ustvarili 50,7%, in se povečeval vse do leta 2019, ko je znašal 72%. V letu 2020 je padel na 36,4%.

Največ prenočitev tujih turistov so med letoma 2010 in 2020 ustvarili gostje iz Italije, Nemčije in Avstrije.

 

Prilivi iz turizma

Vrednost izvoza potovanj je v letu 1994 znašala 766 milijonov in se postopoma dvigala vse do leta 2019, ko je znašala že 2,7 milijarde. V letu 2020 so se tudi prilivi iz naslova potovanj zaradi posledice pandemije znižali za 60,7% oziroma na dobro milijardo  evrov.

Turizem se je v samostojni Sloveniji štirikrat srečal s posledicami večjih kriz. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je število tujih turistov zmanjšalo za 72,7% glede na leto prej. Po napadu vojaških sil NATA v Srbiji leta 1999 je bil padec tujih gostov za 9,5%. Med veliko svetovno gospodarsko krizo je bil leta 2009 padec tujskih prihodov 6,8%.  V letu 2020 je pandemija covida-19 povzročila 50,8% upad prihodov gostov, od tega kar 74,1% upad prihodov tujih turistov.

Turizem predstavlja pomembno gospodarsko dejavnost v Sloveniji s številnimi multiplikativnimi učinki in visokim potencialom razvoja in rasti.  Pred pandemijo covida-19 je turizem v  BDP prispeval skoraj 10%  delež in je predstavljal okoli 32% izvoza storitev in skoraj 7% skupnega izvoza.

 

Od dopusta do trajnih in trajnostnih doživetij

Slovenski turizem se je v 30 letih soočil s številnimi izzivi, ki jih je uspešno naslovil. V obdobju po osamosvojitvi je bilo potrebno postaviti Slovenijo na mednarodni turistični zemljevid sveta, pri čemer je veliko vlogo odigrala Slovenska turistična organizacija, ki je v lanskem letu obeležila 25 let delovanja. Potrpežljivo, vztrajno in sistematično ter v tesnem sodelovanju z gospodarstvom je gradila pozicijo Slovenije in jo pomagala umestiti na evropski in globalni zemljevid. Po osamosvojitvi je bil predvsem poudarek na komunikacij, da gre za mlado, varno in sodobno državo na zelenem koščku Evrope, kasneje pa je bila v ospredje vse intenzivneje postavljena zgodba Slovenije kot v trajnost usmerjene butične dežele z ljudmi, ki s svojo srčnostjo in kreativnostjo oblikujejo njena edinstvena doživetja.

Spremenila so se orodja komuniciranja, trženjske in prodajne poti ter strategije slovenskega turizma, ki so vedno bolj izpostavljale pomen neokrnjene narave in individualnih doživetij in zavezo slovenskega turizma k trajnostnemu razvoju. Velike spremembe v turizmu je prinesla digitalna transformacija in uporaba novih tehnologij za zagotavljanje varne in atraktivne izkušnje, za usmerjanje turističnih tokov in učinkovito trženje.

Slovenski turizem je sledil  potrebam in pričakovanjem gostov, ki ne iščejo le dopusta, pač pa zapomljivih doživetij,  in jih še nadgrajeval s kakovostno, inovativno in kreativno ponudbo, temelječo na pokrajinski raznolikosti ter naravni in kulturni dediščini države. V ospredje je postavil principe butičnosti in trajnosti, zato se ni nikoli razvijal v smeri množičnega turizma. S posluhom za digitalno transformacijo načinov promocije in trženja ter sodelovanjem z najuglednejšimi medijskimi hišami, vplivneži in ambasadorji si je zgradil mednarodno prepoznavnost kot zaželena turistična destinacija. Številne imenitne nagrade, nazivi in uvrstitve na sezname priporočenih destinacij ga izpostavljajo še posebej na področju gastronomije in udejanjanja trajnostnega razvoja. Slovenija in njen turizem sta med drugim pridobila odličja kot so: prva Zelena država na svetu, National Geographic World Legacy Destination Leadership, Best of the Planet – Best of Europe  v okviru Sustainable Destinations, Preferred Destination of the Year po izboru ECTAA, PATWA Award for the Best Emerging Destination, Lonely Planet’s Best Value Destinations for 2019, Virtuoso Hottest Destination of the Year, najboljša počitniška destinacija za leto 2021 po izboru Condé Nast Travellerja in mnoge druge. Dodatno prepoznavnost so slovenskemu turizmu prinesli prihoda gastronomskih vodnikov Gault&Millau in Michelin ter naziv Slovenija, Evropska gastronomska regija 2021.

Slovenski turizem sledi pred leti sprejeti viziji, da je »Slovenija globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi«. Zato pod krovno znamko I Feel Slovenia razvija trajnostno in varno avtentično ponudbo. Danes so njena garancija nacionalni varnostni znak GREEN&SAFE in mednarodni  Safe Travels ter nacionalni certifikacijski program Zelena shema slovenskega turizma, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma in njegovo ponudbo v Sloveniji na različnih nivojih. Zelena shema slovenskega turizma je med deležniki slovenskega turizma dosegla močen konsenz, hkrati pa navdihuje tudi ostali evropski turizem, zato je Evropska potovalna komisija ETC pristopila k oblikovanju temeljev za vzpostavitev evropskih nacionalnih modelov spodbujanja trajnostnega razvoja turizma.

Slovenski turizem je rastel in v svojem najboljšem letu 2019 dosegel kar 6,2 milijona prihodov turistov in 15,7 milijona njihovih prenočitev. Pandemija ga je prizadela bolj kot predhodne krize: v letu 2020 je bil zabeležen  kar 51% upad prihodov turistov in 74% upad prihodov tujih turistov. Slovenija je v preteklih letih od nepoznane destinacije na globalnem turističnem zemljevidu dosegla pozicijo zelene, aktivne, zdrave, butične, v trajnost usmerjene globalno vodilne destinacije. Preteklo delo in sodelovanje vseh deležnikov v slovenskem turizmu zagotavljajo dobre temelje za ohranitev zaupanja turistov in okrevanje turistične panoge v obdobju pandemije.

Foto: Mediaspeed, Anja Roj, www.slovenia.info

vir: https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/16738-30-let-slovenije-kot-samostojne-turisticne-destinacije