Več kot jasno je da Načrt nacionalnega energetskega in podnebnega načrta »pisan« po vzorcu in na kožo določenemu segmentu energetike. Od tod tudi pomanjkljivosti NEPN.

Pri Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu se namreč ni možno izogniti občutku, da je bil dokument izdelan za potrebe nadaljevanja že zastavljenega zelenega prehoda s poudarkom na solarizaciji Slovenije, kjer se zasledujejo interesi nekaterih posameznikov.

 

Prav tako se pri tem odpira vprašanje stabilnosti elektroenergetskega sistema. Ob predvidevanju projekcij proizvodnje električne energije iz sonca v NEPN-u je popolnoma jasno, da bolj kot se bomo približevali letnici 2030, bolj bo slovenski elektroenergetski sistem postajal nestabilen oziroma z drugimi besedami bližje razpadu.

 

Ranljivost slovenskega elektroenergetskega sistema se je pokazala že leta 2022, saj je zaradi znanih težav v proizvodnji TEŠ in NEK ter nizke hidrologije, pokritost proizvodnje s porabo padla celo na 70 %. Posledica tega pa je bila tudi potreba po dodatnih finančnih sredstvih obeh energetskih stebrov s strani davkoplačevalcev, saj je bilo potrebno uvoziti električno energijo po visokih cenah iz tujine.

 

Prav tako pa se v okviru NEPN napovedujejo nerazumne omejitve in zaostritve pogojev prometa, brez ponudbe učinkovitega javnega prevoza. Z ukrepi, kot so uskladitev voznih redov, povečanje pogostosti voženj in podobno, je potrebno poskrbeti, da bo javni prevoz uporabniku bolj prijazen. Namesto tega pa se pripravljajo nove prepovedi in davki na področju prometa, ki bodo šli v škodo voznikov avtomobilov. Med predlogi so tako omejitev hitrosti na 30 km/h, zmanjševanje števila parkirnih mest, ukinjanje parkirnih mest za javne uslužbence, povečevanje stroškov cestnin za osebni motorni promet, mestne takse.

Več kot očitno je, da so pripravljavci NEPN-a prepričani v popolno solarizacijo Slovenije ne glede na stroške in posledice iz naslova zelene agende v duhu razogljičenja. Pri oceni stroškov zgoraj omenjenih scenarijev je potrebno upoštevati tudi še investicije v nove sončne elektrarne, kjer specifična investicija v večje sončne sisteme nad 1 MW znaša okoli 0,7 mio EUR/MW. Kar pomeni, da bi za 2.612 MW novih kapacitet potrebovali kar 1,828 milijard evrov, če pa upoštevamo, da bi bilo potrebno zgraditi večje število manjših SE nekaj sto kW moči, pa investicija znaša krepko preko 2 milijardi evrov.

 

Več kot očitno je tudi to, da kljub izkušnjam iz drugih elektrogospodarstev  južneje od nas, ki jih je stalo skorajda restrikcije, nas ob očitno uspešnem izogibu  kolapsa  pa veliko  denarja, nekomu ki je »zadolžen« izogib kolapsa v podobnih situacijah,  ne kapne da država tudi na energetskem področju skrbi in odgovarja za znosne cene  ne  pa za držanja  malhe skupini,  ki ima odlično «napajališče« v samem proračunu in s tem v predsedniku vlade,  ki mu tudi ljubkovalno pravijo »elektro baron«.

Zakaj že?

 

 

 

V Poslanski skupini SDS pravijo,  da jim  ni vseeno na kakšen način in na čigav račun se bo to  reševalo,  zato menijo  da  je potrebno na področju energetike in trajnostnega prometa imeti  konkretne in izvedljive ukrepe, ki bodo šli v prid prebivalcem Slovenije in ne na njihovo škodo. Rešitve morajo biti realne, saj se lahko v nasprotnem primeru ukrepi izkažejo za kontraproduktivne.

 

 

 

 

Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor predlagajo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe:

 

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da v NEPN definira oziroma predvidi izdelavo modeliranja obnašanja slovenskega elektro-energetskega sistema za obdobje enega leta v primeru prekinitve proizvodnje električne energije iz premoga v TE Šoštanj. Leto, ki bi bilo obravnavano v okviru modeliranja, mora biti statistično merodajno v okviru zadnjega 10-letnega obdobja.

     Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da se v okviru NEPN-a definirajo tudi posledice tako drastičnega dviga deleža sončne energije, kot ga predvideva NEPN.

     Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor poziva Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, da se v okviru NEPN na področju trajnostne mobilnosti in prometne politike določijo ukrepi, ki sledijo optimizaciji v prometu.

Drugače povedano, da vse rešitve morajo imeti repa pa glavo in ne samo »žepe« državljanov, ki niso brez konca pa tudi ob večkrat ponovljenih neracionalnih predlogih in bog ne daj tudi zakonih, so ali bodo vedno bolj prazni. Takšne rešitve  in takšna država oziroma oblast ki jo vodi nima dolgega veka.

Vane T. Costa

Vir: PSSDS