Užitki na snegu preloženi vsaj za en teden: Prevelik riziko za zdravje

Pisec teh vrstic je bil priča nekaj  teh dnevnih(do sedaj možnih) užitkov, predvsem otrok in njih sproščenih in nasmejanih staršev, ko so vsi rdečih lic in veselo zadihanih kazali nedeljivo veselje do igranja in veselja na beli puhasti snovi ki se ji reče sneg.

To je zelo prav in tako mora biti in ostati. Da bi bilo to tako v bodoče je bistveno zdravje. Za to je pa skrb države da v kolikor zazna nevarnosti ali povečane nevarnosti , da se to zgodi, prepreči s pomočjo ukrepov. In prav to je prinesel včerajšnji(7. januar) odlok vlade oziroma predlog ministrstva za infrastrukturo. 

 Z včerajšnjim  novim odlokom je prepovedano obratovanje vseh žičniških naprav za prevoz oseb. Izjema so prevozi oseb z žičniškimi napravami za nujno oskrbo, medicinsko pomoč, zaščito in reševanje, ter prevozi za kategorizirane in profesionalne športnike, trenerje in druge organizatorje tekmovanj in treningov za tekme, ki so dovoljene na podlagi drugih odlokov. Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja sedem dni.

Kaj je prav tukaj  in kaj narobe?

Prav je da je poskrbljeno za ohranjanje zdravja  in zdravstvene slike v državi. Izhajajoč iz tega da je vse to v soodvisnosti  od stanje v  zdravstvenem sektorju, se pravi njegovi obremenjenosti, ki je v zadnjem obdobju na eni ravni, platoju iz katerega se ne spusti nižje in vedno predstavlja kritično mejo uspešnosti kosanja z epidemijo in nje negativnimi učinki, si enostavno ne smemo dovoliti preboj stropa iz katerega se  gre v kolaps zdravstva. To se ne sme zgoditi. In se ne bo. To je skrb odločevalcev  na državni ravni. Oni vidijo širše.  Prav je da se oglašajo žičničarji  in upravitelji žičnic. To je za celoten sektor velik in nepopravljiv izpad. Prav tako je na mestu tudi pogovor o tem kako sanirati in vrniti zamujeno, ali začasno prestavljeno. To bo tudi na nak način urejeno, da se ta sektor ne sesede do konca.

 Tudi argumentacija združenja   žičničarjev drži da:  “Glede na to, da bodo smučišča zaradi prepovedi obratovanja praktično izgubila velik del sezone, kar zagotavlja finančne prilive, iz katerih se financirajo do naslednje zime, bomo na državo naslovili prošnjo za finančno pomoč oziroma nadomestilo izpada prihodkov,” so vladno odločitev pospremili v združenju.
Kot so dodali, je zimska sezona za večino slovenskih smučišč razmeroma kratka. Ne obratovanje v tem času zato pravzaprav pomeni finančno katastrofo za smučišča, ki je ne bo mogoče več nadoknaditi v prihodnjih mesecih,” so opozorili.
Združenje slovenskih žičničarjev bo pripravilo podatke o izpadu prihodkov, v nadaljevanju pogovorov z vlado pa pričakuje posluh in finančno pomoč, sicer se bojijo, da ta panoga, ki je po njihovih navedbah že tako ali tako tehnično in finančno zelo zahtevna, ne bo preživela letošnjega leta. “Gre zgolj in samo za preživetje,” poudarjajo. Temu se da pritrditi in razumeti ter dojeti.

Narobe je to, da uporabniki storitev žičničarjev ki prihajajo iz sfere rekreativcev, polovičnih rekreativcev, vzgojno-izobraževalnega  miljeja izrabljajo za vsemogoče in nemogoče pritiske zaradi ritma in letnega turnusa, na koncu tudi častnega interesa, skozi vrednostno validacijo, ali po domače skozi lastni zaslužek med redno smučarsko sezono. Posebej nekaterih eminenc iz področja vzgoje mladih na področju zimski športov tudi skozi edukacijo bodočih kadrov za zapolnjevanja s  znanjem naraščajnikov vseh možnih  vrst. Taisti nič kaj vzgojo ne vplivajo z svojim zgledom v času  trajanja prav te edukacije. Ki na koncu koncev če je nekdo izbral to poslanstvo mora biti vseh 24 ur predan temu poslanstvu. Prav ti bodo ob morebitni dokončni, brez kakršnega koli vpliva na vedenje izven prog in šol, sprostitvi  po moji dokaj utemeljeni trditvi ponovni generatorji vsega kar pelje  v zaostritev in dokončno zaključevanje sezone , ki pravzaprav ni bila sezona.

Narobe je, okolje iz katerega prihajajo tzv. rekreativci se pravočasno »opremijo« z vsemi potrebnimi zvijačami kako izigrati pravila ali nujne sestavine , ki so potrebni  v času ko je možna in ko obstoja delna sprostitev pogojevana z določenimi koraki, predvsem varnostnega in varovalnega namena in pomena.  V tednu ko se je lahko počelo sta bila preizkušena dva modela. Prvi z vstopno točko (primer Rogle) ko je v eni sami uri bilo testirano z brezplačnimi hitrimi testi 20 oseb.  Rahlo kakofonično, neizkušeno, postopkovno nedorečeno in seveda zamudno ter neučinkovito. Drugi,  ki je začel veljati naslednji dan, pa z testi od drugod, da niso starejši od 24 ur. En dopoldan zmede, že taisti popoldan so že »testiranci« kar v velikih številkah pa že na smučišče. Dragi »testiranci« ste se izkazali. Z zvijačnostjo  ki sliši na ime SMS. Po pričevanju tam prisotnih so si  nekaj resničnih testirancev privoščilo in brez posledic poslalo sporočilo o negativnem testu kolegu ki ni imel..in zadeva je stekla. Pet testirancev  je pokrilo preostalih « testirancev« ki so bili prisotni na progah do katerih se lahko pride z sedežnico. Rahlo neresno se sliši,  da na smučišču kjer je prisotno samo lokalno prebivalstvo je bilo prisotnih med 80 in 100  in to celo za delovni torek. To je pa res  tisto kar se mu reče izigravanje  ukrepov, navodil, tudi lastnega sebe, da bi dokazali da «zmorejo«  brez posledic. 

S temi primesmi ki prinesejo kratkotrajno zadovoljstvo tem » pretregerjem«,  mojstrom izigravanja in po ovinkih in brezpotjih do cilja, se ne da graditi zaupanje in boljši jutri. Zato se morate sami med seboj poiskati in prešteti in zmeniti  med seboj. Nikakor se pa ne smete »licencirati« za zastopnike  in zagovornike vsej državljanov, ki so željni n potrebni sprostitve na snegu in belih strminah ob   vseh pogojih za varno in predvsem zdravo udejstvovanje na prostem v danem primeru na smučiščih.

Poudariti je treba da je dostop, posebej za starše , otroke in vseh ki to počnejo odgovorno bil in bo znotraj, vsaj za zdaj, omejitev oziroma možnosti kje so lahko.  Boljše je radosti  in tudi učenje prvih korakov preložiti zadaj kot pa jih narediti prehitro pa z nezaželenimi  posledicami. Igra in radoživost morata ostati,  le  trenutek je treba uloviti. Ni še prepozno za igrive in radožive, za ostale  neučakane, preveč adrenalinsko napetih morda še kakšen teden ali dva za resen premislek v katero smer ali stran  se lahko nagnejo, glede odgovornosti do tistih ki jih vodijo,zastopajo ali zagovarjajo njihove interese. Upam da z nekaterimi od vas  tudi na srečanje. 

Zato »zrahljajte« žice vašega  razmišljanja, da bomo kasneje bolj ubrano zapeli  in zaživeli vsak svoj vsakdan,  na belih in malo manj belih strmin in površin.

Avtor: Vane T. Costa