Tudi ta čas je moral priti: »Akcijski načrt v obrambo osamosvojitvi Slovenije in njenih vrednot«
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je na včerajšnji 9. redni seji predsedstva soglasno sprejelo akcijski načrt v obrambo osamosvojitvi Slovenije in njenih vrednot, ki jih je Vlada Republike Slovenije z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve, kljub pozivu k ponovnemu razmisleku in dialogu, načrtno poteptala. Ne gre le za muzej, ampak zanikanje osamosvojitve. Ljudje to vidimo, a ne verjamemo.
Združenje VSO bo zato v prihodnjih tednih začelo intenzivno izvajati naslednje aktivnosti:
– Ustanovitev koalicije proti ukinitvi muzeja in v bran osamosvojitvi
– Protestno zborovanje
– Simpozij o NOB, revoluciji in osamosvojitvi
– Poziv k interpelaciji proti vladi
– Domoljubne prireditve
– Tiskovne konference
Pot v to smer nakazuje tudi izjava oziroma del govora eden glavnih osamosvojiteljev, Janez Janše, ki ga je imel na proslavi ob 34 letnici SDS, največje organizirane politične sile pri nas. Absurdno je to da se danes poveličuje nečesa kar ni več in je bilo slabo za slovenski narod, celo se častijo osebe in se komunističnim uzurpatorjem prirejajo državniški pogrebi, z denarjem tistih ljudi, ki jim je uničeval življenja, njihov svojce pošiljal v zapor, v z druge strani pa anulirajo institucijo, ki jo ima vsaka država, jo mora imeti in v njej prikazati nastanek države same.
Janez Janša je povedal da: »Ne gre torej za muzej osamosvojitve, ampak za osamosvojitev samo in njen rezultat. Za samostojno in demokratično Slovenijo. Oboje želijo izničevati tudi z abotno frazo, ki jo papagajsko ponavljajo na različnih totalitarnih prireditvah. Češ da brez t.i. NOB ne bi bilo samostojne Slovenije. Lahko bi jih vprašali, zakaj so toliko časa molčali. Če bi nam to povedali leta 1991, se ne bi bilo treba še enkrat osamosvajati. Vendar je to izkrivljanje kljub svoji bizarnosti nevarno, saj želi zabrisati meje med socialistično republiko v SFRJ in samostojno slovensko državo in meje med totalitarno vladavino ene stranke in demokratično ureditvijo samostojne Slovenije«.
Zato velja poziv vsem, ki živijo, živimo vrednote slovenske osamosvojitve, da se pridružijo vsem naštetim aktivnostim in oblikam skozi katere bo vrnitev tistega kar se ne bi smelo ukinjati, še manj pa dodajati k neki drugi ustanovi, ki ima povsem drugo in drugačno poslanstvo.
Vztrajnost do vrnitve Muzeja slovenske osamosvojitve, je najmanj kar se lahko naredi, da je tako kot mora biti. Poziv je permanentnega značaja in bo odprt vsaj do doseženega in zastavljenega cilja.
Vane T. Costa