Splošna bolnišnica Celje etično piha na dušo kolegom zdravnikom: Pomagajte da izplavamo ven iz zaostankov. Postcovidni »cunami« jim jemlje zadnje atome strokovne in siceršnje moči.

Osrednja regijska zdravstvena ustanova, oziroma tretja največja, pa prva regionalna bolnišnica želi dobro vsem bolnikom. Pa vendar ne gre. V zamudah ki so nastali zaradi pandemičnih okoliščin ter rednega pripada v čakalnih vrstah, se bo SB Celje težko izvila  iz primeža in »daveža« bremena, ki sliši na ime pomanjkanje kadra in ogromen priliv novih čakajočih na čakalnih listah. Etika pri odločanju za pomoč in izhod iz stanja v SB Celje ter prihod dr. Tomislava Klokočovnika, priznanega kardiokirurga v Celje, sta blažilca skrbi in tolažba pri iskanju najkrajše poti do pacientovega  življenja, zdravja in boljšega počutja.

Pa vendarle, pojdimo po vrsti.  Celjska bolnišnica je tretja največja v državi. Prva med regionalnimi. Njen obseg dela je samo za 20% manjši od drugega kliničnega centra v državi.  Pri primerjavi z UKC-ja  je SB Celje zelo dobro zapisana.

Ampak! Zgodil se je post-covidni cunami. Izguba  v štirih mesecih 2.42 milijona EUR

Potek NK v SB Celje

V preteklem triletnem obdobju je bilo ogromno bolnikov, ki niso bili vzeti primarno zaradi  zdravstvene politike med pandemijo. Sedaj  prihajajo na vrsto ti in  še redni priliv pacientov.  To se je na bolnišnico vsulo kot cunami.  Še dodatna »peza« za celjsko bolnišnico je ta, zaradi spremenjene metodologije obračunavanja storitev kot regionalni ustanovi, da kljub povečanemu obsegu opravljenega dela dobijo od zdravstvene zavarovalnice manj denarja.  Direktor SB  Celje je  v zvezi  s tem  med drugim dejal, da so štirimesečni prihodki porasli za okoli 10 odstotkov na 44,4 milijona evrov. Glede izgube, ki je v prvih štirih mesecih letos znašala 2,42 milijona evrov, je pojasnil, da je ta posledica nedoseganja na posameznih dejavnostih akutnega načrta in zaradi pomanjkanja sestrskega ter zdravniškega kadra. Pričakuje, da bo izguba do konca julija znašala 1,8 milijona evrov.  Če bi primerjali z delom KC bi bili po rezultatih in porabi denarja zelo pridni, pravi  strokovni direktor prof. dr. Radko Komadina. V letu 2023 so začeli opravljati več operacij zato ker je to dopuščal interventni zakon tudi  s pomočjo sklepanja podjemnih  pogodb  z lastim kadrom, oziroma z dodatno obremenitvijo »bolniške mašinerije« na zakonit način.

Največja težava je delovanje urgentnega centra, ki “jemlje” zdravnike specialiste, ki bi sicer opravljali dela v specialističnih ambulantah bolnišnice. Urgentni center so v Celju morali odpreti januarja 2016, sicer bi najverjetneje država morala vračati evropska sredstva, a kdo bo tam delal, je od takrat ostalo precej nedorečeno. “Urgentni center je po definiciji oddelek urgentnih zdravnikov. Ker teh ni, pač to pokrivamo mi,” meni direktor dr. Dragan Kovačič. “Iz kardiološke ambulante, ki jo najboljše poznam, je dvanajst kardiologov opravilo 35 ambulant v urgentnem centru, pa mogoče pet svojih ambulant.”

Glede internistov je Komadina podal oceno, da jih je nujno treba vrniti v internistične ambulante, ki morajo po koncu pandemije covida-19 začeti normalno delo. Ob tem je napovedal, da bodo pozvali specialiste urgentne medicine iz Slovenije, da jim priskočijo na pomoč, zaposlili pa jih bodo na podlagi pogodb. Tudi zdravnike družinske medicine  naprošajo k čim večjem odzivu. Napaka je,  da je mnogo tega »požrla« Urgenca, kjer se je pravzaprav spremenila v nek psevdo zdravstveni dom, kamor so prišli vsi ki niso prišli  do zdravnika v popoldanskem času. Veliko je v zdravstvenih domovih, ki so specialisti urgentne medicine, ki  bi bili uporabni prav tam, na Urgenci. Sedaj obstoja možnost, z dovoljenjem delodajalca, da opravijo delo po podjemni pogodbi. Zato tudi  naprošajo svoje kolege  da se odzovejo v čim večjem številu. Prisilnega oziroma zavezujočega načina ni, le na etičnost momenta in pripravljenost, da se prostovoljno obremenijo.  Ali bo kaj uspeha ne vedo, le opozarjajo na kritičnost  trenutka in na predanost zdravnikov  potrebi po pomoči potrebnih v zdravstvu.  Apel je največ kar lahko naredijo v danem kritičnem času. Pa sočasno poskrbeti za obnovo tehnologije,  ki jo potrebujejo za normalno delo.

Na radiologiji se bo stanje normaliziralo v enem mesecu

Dragan Kovačić se je dotaknil tudi razmer na celjski radiologiji, ki jo je od lani zaradi preobremenitve zapustilo pet radiologov. Vse skupaj sedem.  Tako imajo zdaj na tem oddelku sedem redno zaposlenih radiologov in osem po pogodbi, pričakujejo, da se jim bosta kmalu pridružila še dva radiologa.

Na radiološkem oddelku trenutno ostajajo  neodčitanih 1090 izvidov, čakalna doba za odčitani izvid pa je okoli mesec in pol. Pričakujejo  da se bodo razmere normalizirale čez približno dva tedna, saj bodo dodatno delo opravljali čez vikend. V sem tem času pravi da so bolniki z malignimi boleznimi nujni primeri, zato izvid prejmejo zelo hitro. Zaostanki na radiologiji bodo na pozitivni ničli do konca meseca.

Direktor bolnišnice Dragan Kovačić je izrazil pričakovanje, da bo izguba konec junija glede na enako obdobje lani nižja od štiri- do petkrat. Še naprej bodo zdravili vse, ki pridejo v celjsko bolnišnico.

Kaj bo delal dr. Tomislav Klokočovnik, priznani srčni kirurg v SB Celje?

dr. Tomislav Klokočovnik, priznan srčni kirurg bo operiral v Celju

V našo Celjsko bolnišnico so medse sprejeli “virtuoza” srčne kirurgije Tomislava Klokočovnika. Z njim so podpisali pogodbo o izvedbi srčnih operacij z njegovo ekipo, lastnimi aparaturami in zdravili. SB Celje mu je v ta namen zaradi lažje logistike operiranih bolnikov odstopila štiri postelje. Od sobote do tiskovne konference je Klokočovnik, ki je že pred 14 leti pridobil koncesijo za opravljanje srčnih operacij, z ekipo v celjski bolnišnici uspešno opravil že pet operacij.  To koncesijo bo uporabljal   po 34 letih redne dela v zdravstvu. Popoldan pa imajo na urniku še eno operacijo. “Vsi bolniki so dobro, dva sta že na oddelku. Pričakujemo, da bomo letos opravili še 140 srčnih operacij,” je dejal. Kovačić je medtem dejal, da so bile med prvimi operacijami tudi operacije zaklopk. Zaenkrat deluje med vikendom, kasneje bi se naj ustalili na tri dni v tednu.  Njegovo ekipo sestavljajo strokovnjaki iz vseh zavodov.  Vsi bodo izkoriščali zakonito možnost do izrabe  8 ur tedensko pri drugem delodajalcu. Tudi zato bo to zelo pisana paleta strokovnjakov, ki bodo prihajali iz cele Slovenije. Prej  je bilo  zaradi čakalnih vrst srčnih bolnikov iz celjske regije je na letni ravni umrlo po pet bolnikov. Tudi zaradi tega je    to bil imperativ za samo vodstvo bolnišnice. Srčni bolniki oziroma tisti ki so  čakali  na operacijo srca v drugih bolnišnicah sedaj bodo tega deležni v Celju.  Priprave so trajale nekaj časa. Kot kurioziteta, za začetek štart delovanja je bilo potrebno nabaviti 14.474 artiklov, kot strošek koncesionarja.  Kapo dol.

Kaj izluščiti iz danes slišanega?

Računajmo na jih

Stanje je dobro ampak ni optimalno.  Ambicije so da se SB Celje umakne iz pogostega omenjanja v negativnem kontekstu.  Čakalne vrste se na določenih segmentih zmanjšujejo.  Drugje po povečujejo. Nenehni pozivi k prihodu strokovnega kadra ostajajo kljub delnem uspehu. Tudi zato ker jih rabijo tudi drugje.  Težava pri »ustvarjanju« izgube  je v  neusklajenosti, nerazumevanju in »trdobučnosti« zdravstvene zavarovalnice. Kljub temu so posvečeni osnovnemu razlogu in poslanstvu zdraviti in reševati ter daljšati človeška življenja.

Vane T. Costa