Slovenski turizem – »Ne potrebujemo uvoženih konceptov, saj imamo veliko svojih«

Pogovor je bil objavljen v reviji Lipov list oz. portalu Turistične zveze Slovenije.

 

Z dr. Katerino Vidner Ferkov se poznava še iz časov, ko sva vsaka na svojem področju strastno obravnavali družbenokritične teme. Na podlagi spoznanja, »da posamezniki, ki na se osnovni ravni niso pripravljeni spreminjati in ozaveščati, ne morejo spremeniti družbene realnosti okoli sebe,« se zdaj posveča celostnemu zdravljenju.  

Doktorico medicinske antropologije zanima predvsem naš odnos do zdravja in nas samih, zato v svojem studiu WhollyLife združuje aromaterapijo, osnove ajurvede in izvorno jogijsko znanje.

Posveča se lepoti – notranji in zunanji – in je zaprisežena zagovornica komplementarne medicine. Zdela se nam je idealna sogovornica za uvod v našo novo rubriko o zdravilnem turizmu, kar je čisto svež turistični trend. Turistični strokovnjaki potrebo po njem utemeljujejo z epidemijo covida, ki ni prizadela samo gospodarstva in fizičnega zdravja ljudi, pač pa je negativno vplivala tudi na psihično in duševno zdravje posameznikov.

Turistična zveza Slovenije bo zdravilni turizem vključila v vse svoje programe, saj verjamemo, da lahko Slovenija postane pionirka na tem področju.

»Čudovito! Res je čas, da se iz zdraviliškega turizma pomaknemo k zdravilnemu turizmu,« naša sogovornica ne skriva navdušenja nad novim turističnim konceptom, saj je po njenem mnenju pravi odgovor na trenutne izzive. »Včasih, ko je bil človek še povsem vpet v potrošniški sistem, je hrepenel po atrakcijah, adrenalinskih izkušnjah, spremembah, doživetjih. Zdaj, ko je bolj doma, stremi k kakovosti bivanja,« ocenjuje in poudarja, da je zato tudi v turizmu smiselna preusmeritev iz množičnega v bolj individualni turizem, ki nudi celostno obravnavo.

»Sedanje razmere – ne samo zadnji dve leti, pač pa zadnjih pet let – človeka usmerjajo v njegovo notranjost. Človek ne stremi več toliko k eksotiki, ki je ne bo mogel replicirati doma, pač pa želi poglabljati svoje znanje, razumevanje,« strne svoja opažanja. Po njenem mnenju bo v prihodnosti kot turist bolj aktiven posameznik, ki bo na določeno lokacijo prihajal utrjevati zdrav življenjski slog in se bo vedno znova vračal.

»Družine, ki želijo investirati v svoje zdravje, imunski sistem, dobro počutje, stik s seboj, veliko pozornosti posvečajo malenkostim, kar v turizmu kliče po celostnem pristopu. Ker znajo poskrbeti za celotno klimo, so trenutno zelo napredne posamezne družinske ponudbe. Upoštevajo namreč tudi dobro počutje zaposlenih, investirajo v njihovo izobraževanje. Če želijo ponuditi najboljše tako zahtevnemu gostu, se morajo tudi zaposleni dobro počutiti. To namreč ni več samo turizem v stilu: ‘Poglejte, kako čudovit je ta slap’, pač pa mora biti vzpostavljen tudi pristen stik med turističnim delavcem in turistom,« poudarja.

Na voljo enake torte in pijača kot v supermarketih

Na vprašanje, kaj so tiste malenkosti, za katere so tako občutljivi zahtevni uporabniki zdravilnega turizma, odgovori na primeru lastne izkušnje z zdraviliškim turizmom v Sloveniji. Meni, da ima sicer vrhunsko zasnovo, tudi v smislu medicinsko-rehabilitacijskega potenciala, kar mu je prineslo tudi mednarodno veljavo, veliko prostora za izboljšave pa vidi na področju gastronomije in kozmetike. »Obiskala sem vrhunske in najdražje terme in spaje v Sloveniji, kjer gre res za izjemen naravni ambient in zdravilno vodo. Kamorkoli prideš v Sloveniji, imaš na voljo izjemno zdravilno vodo, zdravniški kader, ni pa holističnega pristopa. Mila niso ekološka, kar se tiče pijače in hrane, pa je sploh porazno. Na voljo so enake torte kot v supermarketih, nezdrave ter iz sestavin, ki niso lokalne, najcenejše sadje in pijača v plastenki, kot jo dobimo na bencinski črpalki. To nikakor ne podpira procesa, zaradi katerega si prišel v zdravilišče,« postreže s konstruktivno kritiko.

Zelo jo recimo moti, da namesto domačih ponujajo čaje iz vrečke. »V naših toplicah ne ponujajo čajev lokalnega društva za zdravilne rastline. Čisto premalo vključujejo lokalno ponudbo. Skorajda vsak kraj v Sloveniji ima izjemno tradicijo zeliščarstva, ki je popolnoma neizkoriščen potencial. V termah Zreče imajo šoto, drugje pa nič. Veliko več bi imeli lahko zelišč in eteričnih olj iz lokalnega okolja. Če že, je vključena samo sivka. Evropa nima tradicije pitja zdravilnih čajev. To je slovenski unikum. Pri nas vsaka gospodinja ve, kateri čaj je za katero bolezen. Ohranilo se je ogromno starega znanja.«

Na vprašanje, ali bi Slovenija lahko postala vodilna destinacija na področju zdravilnega turizma, pritrdi brez pomišljanja. »Slovenija je res edinstvena država za razvoj zdravilnega turizma, ki ni še v ničemer  izkoristila tega potenciala. Običajno vsi takoj izpostavimo lepo naravo, vendar lepa narava ne pomaga, če nekdo vseh teh danosti ne osmisli, zato menim, da je naše največje bogastvo človeški potencial. Pri nas imamo zelo inteligentne, sočutne ljudi, ki bi se res zavzeli za posameznike, poskrbeli bi, da se bo gost počutil izjemno in zadovoljno. Druga prednost je seveda narava, tretja pa naša dediščina, iz katere lahko črpamo. Ni se nam treba usmerjati k uvoženim konceptom, saj imamo veliko svojih. Slovensko zeliščarstvo je nedvomno tak biser. Z apiterapijami je že ogromno narejenega, najpomembeje od vsega pa je, da znamo zadeve združevati. Zame osebno je zdravilni turizem integracija zdravilnih vplivov naravnega okolja, terapije s strani uradno medicinskega osebja ter celostnega pristopa, za kar je ključno primerno motivirano in izobraženo osebje.«

Sprostitev vedno pomeni tudi stik s seboj

Opaža, da trenutno cvetijo različne oblike hollywodskih preobrazb oziroma hitre preobrazbe po sistemu prej/potem. Zaradi agresivnih reklamnih pristopov so pričakovanja ljudi postala nenormalna, s tem pa so večja tudi razočaranja. Ljudje pričakujejo čudežne rešitve, za kar so pripravljeni odšteti veliko denarja, zelo redko pa so se nečemu pripravljeni posvetiti na dolgi rok.

»Rezultati, ki jih dobimo na ta način, so čisto drugačni, so ponotranjeni in postanejo del našega življenja, ki ga potem prenašamo na starejše in mlajše generacije. Tako na res mehak način spremenimo način življenja,« razloži, kaj je preobrazba v pravem pomenu besede. »Pomembno je, da smo vizualno zadovoljni s seboj, da se dobro počutimo, da imamo primerne kilograme. Ta vidik lepote je zelo pomemben, vendar je stranski produkt zdravega načina življenja. Lepota ne sme biti naš osrednji cilj, saj potem izgubimo stik s seboj in se ponovno zapletemo v svoje notranje konflikte,« pravi.

»Ljudje mislijo, da jim bo na čelu pisalo, če bodo začeli vadbo joge, meditacije, tai chija ali akupunkture. Mislijo, da se bodo čisto spremenili, vendar tudi ljudje, ki se redno posvečajo eni od oblik vadbe, v osnovi ostanejo taki, kot so, z vsemi svojimi posebnostmi. So samo bolj umirjeni, zadovoljni s seboj, več imajo energije in bolj so prizanesljivi do sebe in drugih,« razblini še eno zmotno predstavo.

Poudarja, da smo ljudje nagnjeni k skrajnostim, zato se nekateri ženejo na maratonih ali eksperimentirajo z dietami, za optimalno življenje pa človek v resnici potrebuje predvsem sprostitev. »Seveda imam v mislih sprostitev brez nekih čustvenih vrhov, ki jim sledijo padci. Gre za sprostitev od znotraj, česar se Slovenci in Slovenke zelo dobro zavedamo, saj takšno sprostitev recimo nudi planinarjenje, ki je pri nas zelo priljubljeno.«

Po drugi strani povprečni Slovenci za hobi gonijo v tako strm klanec kot Primož Roglič ali se sproščajo tako, da odprejo pivo in gledajo na plažo. Veliko sprostitve in počitka je pri Slovencih na žalost povezane z alkoholom, ugotavlja sogovornica. »Neko kulinarično uživanje alkohola ob jedi ali degustacija je čisto nekaj drugega, kot če alkohol potrebujemo za sprostitev. V Sloveniji poteka akcija 40 dni brez alkohola in mislim, da bi bilo dobro, da bi se je udeležili vsi Slovenci,« ošvrkne ljubezen Slovencev do opojne pijače. »Tudi ekstremni šport je beg od sebe,« je nedvoumna. »Sprostitev vedno pomeni tudi stik s seboj, česar se je treba učiti!«

Za doktorski študij medicinske antropologije se je odločila, ker je zares verjela, da je mogoče celostno, komplementarno medicino vključiti v javni zdravstveni sistem. »Veliko bi lahko naredili, če bi že v splošni sistem vnesli preventivo. Včasih so že v podjetjih poskrbeli za rekreacijo, zdaj pa je vse padlo na ramena posameznika,« je jasna. Hkrati opozarja, da je tudi, kar se tiče celostne obravnave, veliko res plitke komercializacije, kar spet ni ustrezno. »Za zdravnika se ve, da mora biti kakovosten, ko pa gre za meditacijo ali jogo, se to pogosto izvede na najnižji možni ravni.«

Kako cveteti na Zemlji?

Prepričana je, da vsak posameznik potrebuje svoj pristop, saj je nekdo bolj čustveno ranljiv, spet drugi je preveč mentalno vpet, tretji preveč ambiciozen, tretji pa se preveč nagiba k lenarjenju in pasivnosti. »To individualno raven najlažje uravnavamo s kombinacijo različne neinvazivne vadbe in vonja,« poudarja sogovornica, ki je tudi aromaterapevtka ter inštruktorica joge.

»Sama sledim sistemu joge v vsakdanjem življenju, ki je v Sloveniji že več kot 30. let. Zdi se mi zelo pomembno, da sledimo indijskih tradicionalnim šolam, ki jih je v Sloveniji veliko in so res na visoki ravni. Nič nimam proti sodobnim šolam, vendar so primerne za res mlade ljudi, ki se ukvarjajo s športom, saj je vse skupaj bolj usmerjeno na fizično raven. Od joge pričakujemo terapevtski, globinski in predvsem rehabilitacijski učinek,« poudarja o vadbi joge, ki po njenem mnenju ni nikakršna eksotika, pač pa je zelo blizu našemu načinu življenja, »saj nas uči, naj ne zahajamo v skrajnosti, se pravi, da ne ležimo samo na kavču in gledamo televizijo, kar vodi v zanemarjenost, ali se ne predajamo ekstremnemu športu, kar vodi v poškodbe.«

Poudarja, da je tudi aromaterapija nekaj, »s čimer Slovenci živimo, pa se sploh ne zavedamo. Zakaj gremo tako radi na morje? Ker vsakič, ko greš na morje, zavohaš borovce. In to sta alfa pinen in beta pinen, ki delujeta zelo antidepresivno. Krepita imunski sistem. To je naravna aromaterapija. Ko gremo na pašnike, vonjamo materino dušico, rman, meto. To so te naravne vonjave, ki močno vplivajo na naše počutje. Nekatere cvetenje lip spomni na dom. Tudi to je aromaterapija. Bistvo vonja je, da takoj aktivira enega najstarejših in za življenje najbolj pomembnih delov možganov,« razkriva bistvo aromaterapije, ki jo »do neke mere pozna vsaka slovenska gospodinja, ki v olja namaka različna zdravilna zelišča od ognjiča, šenjanževke, sivke …«

Tako kot v jogi se tudi na področju aromaterapije posveča posamezniku. »Ko se z nekom pogovarjam, želim zares ugotoviti, kaj želi v tistem trenutku, in naredim posebno kombinacijo eteričnih olj samo zanj. To mešanico mu potem s posebno masažo nanesem na obraz. Na ta način ljudje ugotovijo, kaj jim je res všeč. Lahko imamo nekaj v glavi, ampak z vonjem se ne moremo prevarati. Takoj ko nekaj zavohamo, rečemo ‘mmmm’ ali pa ‘bljak, to pa ne’! Na simpatičen način dobimo vpogled vase.«

S študijem in prakso aromaterapije je med drugim ugotovila, koliko smo v življenju preplačali za drage kozmetične izdelke, v katerih so res majhne količine eteričnih in rastlinskih olj, premamile pa so nas predvsem njihove obljube. »Treba se je zavedati, da imajo rastline neizmerno moč, saj so bile na tem planetu milijone let pred nami. So starodavna zakladnica modrosti. Učijo nas, kako cveteti na Zemlji,« citira modrost iz knjige aromaterapevta dr. Kurta Schaubelta.

Sama v zadnjem času nedvomno cveti, malo verjetno tudi zato, ker je dom v Ljubljani zamenjala za življenje na podeželju. »Tudi sama sem živela v zmotnem prepričanju, da je Ljubljana tudi intelektualni center, zdaj pa sem ugotovila, da so ljudje tudi drugje intelektualno zelo napredni. Spremljajo sodobne trende in se na zelo visoki ravni ukvarjajo z vsem, od turizma, medičarstva, zeliščarstva,« z nami deli svoja opažanja o podeželski skupnosti, ki je po njenem mnenju res dobro povezana in morda celo preveč samozadostna, zato si tudi tukaj želi malo več pretočnosti.

»Zame osebno je zdravilni turizem integracija zdravilnih vplivov naravnega okolja, terapije s strani uradno medicinskega osebja ter celostnega pristopa, za kar je ključno primerno motivirano in izobraženo osebje.«

Dr. Katerina Vidner Ferkov

 

vir: https://lipovlist.turisticna-zveza.si/ne-potrebujemo-uvozenih-konceptov-saj-imamo-veliko-svojih/