Slovenija – domovina čebel

Slovenija je z več vidikov svetovno čebelarsko središče, kar dokazuje njena izjemno bogata kulturna tradicija čebelarstva, ki jo je prek Svetovnega dne čebel ponesla v svet.

Slovenski čebelarji so že večkrat pomembno prispevali k razvoju čebelarstva. Morda najbolj odmeven dosežek v zadnjem času je razglasitev svetovnega dne čebel. S tem je Slovenija storila pomemben korak ozaveščanja svetovne javnosti o pomenu čebel. Generalna skupščina OZN je 20. decembra 2017 na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in s pomočjo Republike Slovenije, Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) ter široke mednarodne podpore razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Razglasitev svetovnega dne čebel je uspeh Slovenije kot celote, več vladnih in nevladnih institucij ter diplomacije.

Čebelarska tradicija v Sloveniji

Čebelarstvo se v Sloveniji odraža v umetnosti in arhitekturi ter v kulturni podobi krajine. Panjske končnice so unikaten okras panjev na Slovenskem, saj po svetu panji takšnih umetelnih poslikav ne premorejo. Čebelnjaki so v preteklih stoletjih postali značilna in prepoznavna arhitektura slovenskega podeželskega stavbarstva. Prvi, ki je Slovenijo postavil na čebelarski zemljevid, je bil Anton Janša, prvi čebelarski učitelj na dunajskem dvoru. Janša je v 18. stoletju s svojim čebelarskim znanjem ter inovacijami povsem prevetril dotedanje čebelarjenje in postavil temelje sodobnega čebelarstva.

Slovenija ima svojo avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera carnica), ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu, saj jo odlikujejo delavnost, odpornost in odlična sposobnost orientacije. Kranjska čebela je zaščitena z ustrezno zakonodajo, Slovenija pa je v predpristopni pogodbi k EU svoje ozemlje zavarovala kot izvorno območje kranjske čebele, s čimer se je zavezala, da bo storila vse za njeno ohranitev.

Kako pomembno je čebelarstvo v Sloveniji, kažejo tudi številke, saj imamo 11.293 čebelarjev, 15.420 čebelnjakov in več kot 210.000 »čebeljih družin«, kar je za 42 odstotkov več kot pred desetimi leti. Slovenija je tako s petimi čebelarji na 1.000 prebivalcev v vrhu držav članic EU.

Med je naše edinstveno naravno bogastvo. Slovenski čebelarji pridobivajo slovenski med z geografsko označbo, ki ga odlikuje posebna kakovost v barvi, okusu, aromi in vonju. Na leto Slovenci porabimo približno kilogram medu na prebivalca, čebelarji pa s pridelkom medu sicer zadostijo dobri polovici domače porabe.

Jasnejše označevanje porekla medu in mešanic medu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano precejšnje napore vlaga tudi v označevanje mešanic medu, saj to zdaj še ne zagotavlja izčrpnih in zanesljivih informacij o izvoru medu. Tako si je začelo dejavno prizadevati za spremembo direktive o medu v delu, ki določa označevanje mešanic medu (s poreklom iz več držav).

Glavna utemeljitev spremembe označevanja je predvsem vse večja ozaveščenost potrošnikov glede izbire hrane ter njihova pravica do informacije, kakšno in kako pridelano hrano kupujejo. Slovenija je dobila širšo podporo enako mislečih držav in je Komisijo pozvala, naj vzpostavi jasnejše označevanje porekla mešanice medu. Komisija bo pobudo obravnavala v okviru strategije »od vil do vilic« pri reviziji tržnih standardov, in sicer predvidoma v letu 2022.

Postavljanje čebelnjakov med slovenskim predsedovanjem

Na mednarodni pomen čebel Slovenija kot predsedujoča Svetu EU opozarja tudi s čebelnjaki, ki jih bo med predsedovanjem skupaj z lokalnimi partnerji postavila na skupno 21 lokacijah v EU (Berlin, Bern, Bratislava, Bruselj, Bukarešta, Celovec, Dunaj, Haag, Sofija, Stuttgart, Trento in Varšava) in po svetu (Beograd, Buenos Aires, Kairo, Podgorica, Priština, Skopje, Tel Aviv, Tirana in Washington). Za te čebelnjake skrbijo najrazličnejši partnerji: nemško zvezno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo, dunajska deželna policijska uprava, fakulteta za agronomijo v Buenos Airesu, neprofitno združenje Espace Abeilles v švicarskem mestu Cernier, fundacija Edmund Mach na severu Italije in mnogi drugi.

Ker je leto 2021 mednarodno leto kreativnega gospodarstva za trajnostni razvoj, pri postavitvah čebelnjakov iščemo tvorna dopolnjevanja med kulturno dediščino ter sodobno ustvarjalnostjo in sodobnimi načini dela v čebelarstvu. V novembru bomo na svetovni ravni k zaščiti čebel pozivali tudi z organiziranjem več kot tridesetih medenih zajtrkov.

Slednje izhaja iz pobude Tradicionalni slovenski zajtrk, ki se vsak tretji petek v novembru izvaja po vseh slovenskih osnovnih šolah, vrtcih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter v številnih drugih ustanovah.

Ozaveščanje mladih

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk sega že več kot deset let nazaj, ko so čebelarji začeli obiskovati posamezne osnovne šole in vrtce. Na državni ravni je bil projekt prvič izveden leta 2011 in je temeljil na donaciji živil. Kruhu in medu smo dodali še maslo, mleko in jabolka ali drugo sveže ali suho sadje, pomembno pa je njihovo poreklo. Vsa živila so namreč pridelana in predelana v Sloveniji.

Tradicionalni slovenski zajtrk je nedvomen uspeh, ki je prispeval tudi k temu, da danes vse več otrok zajtrkuje (več kot 50 %). Projekt pa je zastavljen širše, saj presega samo organiziranje zajtrka. Šolam in vrtcem priporočamo, da po zajtrku izvedejo naravoslovni dan in obiščejo na primer kmetijo, čebelarja, sadjarja ali živilsko podjetje, lahko pa tudi čebelarje, sadjarje ali druge pridelovalce in predelovalce hrane povabijo medse, s čimer se o pomenu domače in uravnotežene prehrane ozaveščajo najmlajši, ki so graditelji našega skupnega jutri.

 

vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/slovenija-domovina-cebel/?utm_source=dsms-auto&utm_medium=email&utm_campaign=Slovenija+%u2013+domovina+%u010debel