Avtor [Referendum o pitni vodi je navaden populizem] Z Zakonom o vodah bomo dodatno zaščitili vodo !!
Na Ministrstvu za okolje in prostor so s spremembami Zakona o vodah dodatno obvarovati priobalni pas, pitno vodo in biodiverziteto, zakon pa namenja 17 milijonov tudi za prepotrebno vzdrževanje vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti.
V nadaljevanju Vam predstavljamo razloge, zakaj podpiramo dodatno zaščito vode in zato spremembe Zakona o vodah:
Novi zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje!
Ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom ministra mag. Andreja Vizjaka je v svoje spremembe zakona vključilo zaostritev glede posegov v priobalna zemljišča in s tem dodatno zaščitilo vodo. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki pa v primeru negativnih vplivov na vode in okolje ne bo izdano.
Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. Slika prikazuje tovarno z nevarnimi snovmi, ki je bila zakonito postavljena po prejšnjem zakonu o vodah. Po sprejetih spremembah, to ne bo več dovoljeno.
Vir: SDS.si
Novi zakon pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in to zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. Kar je pomembna korist pri varovanju vode.
Spremembe zakona o vodah nikakor ne prinašajo privatizacije vode
Spremembe zakona postavljajo strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepovedujejo objekte v zasebni rabi. Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov.
Nov zakon o vodah za vsak poseg na priobalnih zemljiščih zahteva tudi vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za vode. Vodno soglasje se lahko izda le, če:
- ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
- se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
- se s tem ne poslabšuje stanje voda,
- je omogočeno izvajanje javnih služb,
- ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Referendum je za slovenske vode škodljiv
Kot je povedal minister mag. Andrej Vizjak bi bil referendum škodljiv za slovenske vode, davkoplačevalce in ljudi. Namen zakona o vodah je nasprotje tega, kar ministru očitajo pobudniki referenduma. Z zakonom želimo dodatno obvarovati pitno vodo, priobalni pas in biotsko raznovrstnost.
Referendum je škodljiv, ker bi zavrnitev sprememb ohranila predhodno ureditev, ki med drugim na priobalnem pasu omogoča tudi postavitev industrijskih objektov (kot na sliki).
Vir: SDS.si
Ohranila bi se tudi bivša ureditev, ki omogoča postavitev objektov v zasebni rabi in s tem privatizacijo vode. Občinam bi se ponovno otežilo urejanje priobalnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture.
Z referendumom in zavrnitvijo sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor, bi se blokiralo tudi 17 milijonov EUR, ki jih zakon namenja prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti, s čimer bo še naprej velik del državljanov poplavno ogrožen.
Pojasnjujem, da v Sloveniji ne pijemo vode iz rek. Pijemo podtalnico in pijemo izvirsko vodo. Na kvaliteto teh gradnja ob bregovih rek ne vpliva prav nič bolj kot gradnja kjerkoli. Da o kmetovanju ne govorimo. Govoriti, da je referendum o pitni vodi, je navaden populizem.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) May 12, 2021
