Prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije

Slovenija je svoj šestmesečni program predsedovanja Svetu Evropske unije zasnovala na štirih prednostnih področjih. Pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.« si bomo prizadevali za okrevanje in večjo odpornost EU, razmislek o prihodnosti Evrope, krepitev pravne države in evropskih vrednot ter varnost in stabilnost v evropski soseščini.

Odpornost in okrevanje Evropske unije, strateško avtonomna Unija

 Obsežne izredne razmere zaradi pandemije covida-19 vplivajo na vse države članice, ki se same ne morejo ustrezno odzvati in je potreben skupni odziv na ravni EU. Slovenija zato za temeljno prednostno nalogo postavlja krepitev odpornosti Evropske unije.

Da bi povečali vlogo EU in jo opremili z učinkovitejšimi orodji za zaščito zdravja evropskih državljanov, se bomo posvetili zlasti izgradnji evropske zdravstvene unije. Okrepiti želimo tudi strateško avtonomijo EU in povečati njene zmogljivosti za zagotavljanje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov ter pospešiti njihove raziskave, razvoj in proizvodnjo. Zavzemamo se za ambiciozen predlog za ustanovitev novega evropskega organa za odziv na izredne razmere na področju zdravja – HERA.

Spodbuditi želimo nadaljnji razmislek o naukih in izkušnjah krize zaradi pandemije covida-19 na vseh pomembnih področjih delovanja EU ter zagotoviti, da bo pripravljena na najrazličnejše izzive.

Pandemija covida-19, med katero sta se življenje in delo preselila na splet, je povečala tudi našo ranljivost za kibernetske napade. V središču naših prizadevanj bo krepitev evropske kibernetske odpornosti. Treba je storiti več, da bi bili bolje pripravljeni in bi se lahko usklajeno odzvali na morebitne kibernetske napade večjega obsega.

Ob tem moramo zagotoviti, da se začne trajno okrevanje v vseh sektorjih gospodarstva in družbenega življenja. Da bi omilili družbene in gospodarske posledice, bo pomembna prednostna naloga Slovenije učinkovito izvajanje instrumenta Next Generation EU in mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer želimo omogočiti čim hitrejše sprejetje nacionalnih programov za okrevanje. Želimo, da se njuno uresničevanje čim bolje izkoristi za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda, ki bo spodbujal ustvarjanje delovnih mest, odpornost naših družb in zagotavljal zdravo okolje.

Odločitve, ki jih sprejemamo danes, bodo oblikovale prihodnost naslednjih generacij. Evropska unija se je zavezala k doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. S tem so zagotovljene smernice tudi za naše predsedovanje, med katerim si bomo prizadevali za prenos zastavljenih ciljev v zavezujočo evropsko zakonodajo. Konferenca COP26 v Glasgowu bo dodatna priložnost, da EU pokaže odločnost in prepriča tudi preostali svet, da moramo ukrepati zdaj.

Digitalna preobrazba je bila vodilo EU že pred pandemijo, ta je proces le še pospešila. Digitalne tehnologije so postale nujne za delo, poslovanje, učenje, druženje in dostop do vsega, od zdravstvenih storitev do kulture. Ker veljavna zakonodaja ne ureja več zadovoljivo aktualnih izzivov, je treba doseči napredek pri urejanju digitalnih storitev in trgov, s katerim bo EU ustvarila nove standarde na področju uporabe digitalnih platform.

Prizadevali si bomo, da bo Evropa digitalno suverena, ter skrbeli za etično uporabo in razvoj umetne inteligence, ki se v povezavi z dosegljivostjo množičnih podatkov ponuja kot ena ključnih tehnologij prihodnosti.

Konferenca o prihodnosti Evrope

Po številnih izzivih, s katerimi se je EU spoprijemala v zadnjih letih, bolj kot kadar koli prej potrebujemo celovito razpravo o naši skupni prihodnosti. Konferenca o prihodnosti Evrope se je uradno začela 9. maja 2021, njen zaključek pa je predviden spomladi 2022. Namenjena je vseevropskemu posvetovanju o tem, kakšna naj bo Evropska unija v prihodnje, da bo izpolnila pričakovanja svojih državljank in državljanov.

Na ravni EU bodo razprave potekale v obliki plenarnih zasedanj in državljanskih forumov ter vsem dostopne digitalne platforme. Posebno pozornost bomo namenili poteku tega procesa, vodenega v tesnem sodelovanju treh glavnih institucij EU, in zagotavljanju ustrezne vloge Sveta EU in držav članic v njem. Hkrati bomo v Sloveniji vodili razprave o vidikih življenja v Evropi, danes in v prihodnosti.

Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse

Kot je zapisano v drugem členu Pogodbe o Evropski uniji, je ta ustanovljena na skupnih vrednotah, ki so temelj naših družb in skupne identitete. V ospredje bomo postavili krepitev pravne države kot skupne evropske vrednote.

Na podlagi letnega poročila Evropske komisije bo slovensko predsedstvo v Svetu EU vodilo letni dialog o stanju vladavine prava v EU in posameznih državah članicah. Naš cilj je spodbuditi kulturo pravne države v vsej EU in skozi vključujočo razpravo državam članicam omogočiti vzajemno učenje z izmenjavo izkušenj. Obenem želimo pokazati, kako je mogoče pravno državo ob spoštovanju nacionalnih ustavnih sistemov in tradicij še okrepiti.

Slovenija bo opozorila tudi na nujnost soočenja z negativnimi demografskimi trendi v EU.

Verodostojna in varna Evropska unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost v svoji soseščini

Slovensko predsedstvo bo ob podpori delu visokega predstavnika Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko naredilo vse potrebno za krepitev transatlantskih odnosov. Tesno sodelovanje z ZDA in Natom na podlagi skupnih načel, vrednot in interesov je najboljše jamstvo za krepitev položaja EU v mednarodni skupnosti in za lažje uresničevanje skupnih interesov držav članic.

Posebno pozornost bomo namenili državam Zahodnega Balkana, njihovi evropski prihodnosti in verodostojnemu nadaljevanju širitvenega procesa EU. Prizadevali si bomo za gospodarsko okrevanje držav v regiji. Za zagotovitev trajnostnega razvoja želimo z njimi sodelovati pri uresničevanju zelenega in digitalnega prehoda ter izboljšati povezljivost znotraj regije in z Evropsko unijo.

Svoja prizadevanja bomo usmerili v okrepitev odpornosti regije, tudi na kibernetskem področju. Osnovno vodilo naših prizadevanj bo ustvarjanje pozitivne prihodnosti za mlade. V ta namen bo jeseni v Sloveniji potekal vrh EU–Zahodni Balkan.

Slovenija bo v času predsedovanja v osrčje prizadevanj postavila tudi krepitev varnosti EU. V tem okviru je izjemnega pomena schengenski režim. V ospredju bo vzpostavitev trdnejšega, bolj robustnega in na izzive pripravljenega schengenskega območja in njegovo celovito delovanje.

Z namenom zagotavljanja učinkovitejšega obvladovanja migracijskih pritiskov si bo Slovenija prizadevala za doseganje napredka v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu in za okrepitev vloge Evropske unije na področju zunanje razsežnosti migracij.

vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/program/prednostne-naloge/

mib