PREDLOGI Gospodarske zbornice Slovenije za protikoronsko zakonodajo -KP9
PREDLOGI Gospodarske zbornice Slovenije za protikoronsko zakonodajo -KP9
Spoštovani (ministri in predsednik vlade),
številni ukrepi in dosedanja protikoronska zakonodaja je pomembno prispevala k vzdržnosti gospodarstva in obstoju številnih podjetij. Na Gospodarski zbornici Slovenije smo zapisali širši povzetek vseh problematik, ki pa niso bile zajete v dosedanji zakonodaji. Za prihodnji deveti paket pomoči si torej želimo, da naslovi manjkajoče ukrepe za nadaljnje premagovanje razmer v koronakrizi in za olajšanje poslovanja.
Z odličnim spoštovanjem,
Boštjan Gorjup
Predsednik GZS
1. OPROSTITEV VRAČILA PREJETIH POMOČI PRI PREPOVEDI OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI DELNO ALI V CELOTI
VARIANTA A: OPROSTITEV VRAČILA PREJETIH POMOČI PRI PREPOVEDI OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI DELNO ALI V CELOTI
Upravičencem, ki zaradi odlokov Vlade v celoti ali delno niso smeli opravljati dejavnosti, ni potrebno vračati sredstev iz naslova oprostitve plačila prispevkov, temeljnega dohodka, fiksnih stroškov ali čakanja na delo, v primeru neizpolnjevanja pogoja padca prihodkov. Oprostitev se
nanaša na obdobje, ko dejavnosti niso mogli opravljati delno ali v celoti.
VARIANTA B: VRAČANJE PREJETIH POMOČI OB NEDOSEGANJU POGOJEV ZA PREJEMANJE POMOČI
Če se mora vračilo tudi v primeru podjetij, ki niso imela prepovedi opravljanja dejavnosti izvršiti, bi predlagali da gre preprosto za večobročno vračilo, brez zavarovanj, saj v primeru neplačila zapadejo v plačilo vsi obroki takoj. Podjetja pa se v tem času pogosto soočajo s slabšo likvidnostjo. Zavarovanja so težava pri podjetjih v tuji lasti, ko morajo zavarovanja odobriti
nadzorni sveti. V tem primeru predlagamo tudi
2. SUBVENCIONRIRANJE NAKUPA ZAŠČITNE OPREME
A. Predlagamo subvencioniranje celotnega ali večjega dela zaščitne opreme za preprečevanje širjenja korona virusa v najbolj izpostavljenih institucijah ali dejavnostih brez omejitev glede na kadrovske, finančne ali organizacijske kazalce izvajalca.
V dejavnostih, kjer so zaposleni zavezani k uporabi posebne, zahtevnejše ali dodatne zaščitne opreme zaradi preprečevanja korona virusa in pri prostovoljcih, ki jih napoti organizacija (pomoč, čiščenje, druge storitve v zdravstvenih ustanovah in na podobnih delovnih mestih), se pojavlja teža dodatnega stroška zaščitne opreme, za katerega ni nujno, da je izvajalec upravičen do subvencij. V nasprotnem primeru obstaja bojazen uporabe manj primernih ali ne ustrezno menjanih zaščitnih sredstev.
B. Za »ostale« dejavnosti, ki želijo še naprej vzpostavljati varne in zdrave delovne pogoje zaradi koronavirusne bolezni, bi predlagali, da se, podobno kot v PKP7, ponovno omogoči določen znesek / zaposlenega za namen nakupa varovalne in zaščitne opreme.
3. IZENAČEVANJE POGOJEV POSLOVANJA NA PODROČJU DEJAVNOSTI TRGOVINE
Izenačiti je potrebno pogoje trgovinske dejavnosti malih trgovcev s trgovci z naftnimi derivati pri prodaji proizvodov, ki niso osnovna ponudba bencinskih servisov. Mali in prožni trgovci so v podrejenem položaju glede odpiralnih časov v odnosu v razmerju do trgovcev z naftnimi derivati,
in sicer ob nedeljah in dela prostih dnevih. Zaradi omejitev opravljanja storitev bi se z odpiranjem dejavnosti malih trgovcev z živilskimi proizvodi zmanjšala nedeljska gneča na bencinskih servisih.
4. UKREP ČAKANJA NA DELO – UGODNEJŠA OBRAVNAVA DELODAJALCEV, KI NE SMEJO POSLOVATI ZARADI UKREPOV VLADE
Delodajalcem, ki kot eno izmed dejavnosti opravljajo dejavnosti, ki zaradi odlokov Vlade ne smejo obratovati oz. obratuje v bistveno zmanjšanem obsegu in z njimi povezane dejavnosti, je potrebno omogočiti povračilo stroška čakanja na delo ne glede na padec prihodkov.
Protikoronski paketi z ukrepi rešujejo panoge zelo pavšalno. Določene panoge, še posebej storitvene, so izven doslej obravnavanih vzorcev; predvsem tiste, ki opravljajo več dejavnosti.
5. UKREP ČAKANJA NA DELO – SPREMEMBE
Sprememba pogoja za upravičenost na 10% padca prihodkov v 1. četrtletju 2021 glede na 1. četrtletje 2019. Podaljšanje ukrepa najmanj do 30. junija 2021. Prepoved izplačila dobička, nagrad, dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvo naj bo sorazmerna trajanju ukrepa.
6. UKREP KRATKOTRAJNIH BOLNIŠKIH ODSTOTNOSTI
Ukrep naj velja do 30. aprila 2021. Ukrep lahko Vlada s sklepom podaljša.
7. PODALJŠANJE UKREPA POVRAČILA FIKSNIH STROŠKOV
• povračilo nekritih fiksnih stroškov se podaljša do 30. junija 2021
• upravičena višina nekritih fiksnih stroškov se poveča: 1,2 % pri padcu prihodkov med 30 in 70 % (zdaj: 0,6 %) in 2,4 % (zdaj: 1,2 %).
• črtanje meje na 1.000 EUR/2.000 EUR mesečno na zaposlenega za vse subjekte ali vsaj za MSP
• kot upravičeno obdobje za določitev padca prodaje se upošteva ALI četrtletje ALI mesec v letu 2019
Pojasnilo: aktualna rešitev prinaša v povprečju povračilo 30% nastalih fiksnih stroškov. Številni MSP imajo vitkejše poslovne modela, z manj zaposlenimi. Pri določenih podjetjih je cikel nihanja prihodkov drugačen kot pri večini (padec v 3. četrtletju je lahko bil visok, v 4. četrtletju pa je bil v povprečju nižji, kljub temu pa je bil zelo visok v enem od treh mesecev zadnjega četrtletja.
8. FINANČNI INŽENIRING
Zagotovitev finančnega inženiringa za poroštva na posojila SID banke vsem subjektov z visokim padcem v poslovanju (nad 50 % v 2020). Pojasnilo: zakon (PKP7) predvideva le posebno poroštvo za družbe v segmentu turizma.
9. SPODBUDA DOMAČIM INVESTICIJAM V PODJETJIH
Razširitev olajšave za investiranje (sedaj določena v višini 40 % investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva) na 100 % investiranega zneska v poslovni objekt.
Utemeljitev: to bo spodbudilo investicije zasebnega sektorja v novogradnje in prenove, ki jih izvaja pretežno domača operativa
10. BON ZA ŠPORTNO – REKREATIVNE AKTIVNOSTI
Uvedba bona za športno-rekreativne aktivnosti z veljavnostjo v obdobju, ko to z odlokom določi vlada (glede na epidemiološke razmere) v višini 100 EUR. Za otroke med 10. in 18. letom 50 EUR. Pojasnilo: povečanje gibalne aktivnosti prebivalstva in spodbuda tem dejavnostim.
11. KULTURNI BON
Uvedba kulturnega bona za aktivnosti obiska kulturnih prireditev ali nakupa kulturnih dobrin (knjig) z veljavnost v obdobju, ko to z odlokom določi vlada (glede na epidemiološke razmere) v višini 50 EUR. Za otroke med 10. in 18. letom 25 EUR. Pojasnilo: povečanje kulturne aktivnosti prebivalstva.
12. ZAGONSKI UKREP – POMOČ PRI PONOVNEM ZAGONU PODJETIJ
Podpora organizatorjem poslovnega dogodka za dogodek z najmanj 80 udeleženci v višini 25 EUR na udeleženca. Dogodek se dokazuje s podpisi udeležencev, kot je to praksa v EU za subvencionirane dogodke.
13. PODPORA RAZSTAVLJAVCEM ZA UDELEŽBO NA SEJMIH
Podpora podjetjem za udeležbo na domačih in tujih mednarodnih sejmih v višini 35% od cene neopremljenega razstavnega prostora, ki ga zakupi razstavljavec, vendar ne več kot 35 EUR/m2.
Za nastop v tujini je dodaten pogoj za pridobitev sredstev držav izvedba nastopa/ postavitve stojnice s strani slovenskega podjetja – izvajalca stojnice, kar upravičenec dokazuje s plačanim računom za izvedbo stojnice. Subvencija ob navedenih pogojih ne sme preseči 50% omenjenega računa.
14. POZAVAROVANJE TERJATEV DO SLOVENSKIH KUPCEV
Kot pri tujih kupcih slovenskih podjetij (TOP UP produkt za pozavarovanje tujih terjatev je bil uspešno vpeljan in tudi podaljšan do 30.6.2021), so se tudi prodajni limiti pri slovenskih kupcih slovenskih podjetij pričeli krčiti. Slovenska podjetja se srečujejo z izzivi padajočih limitov za
slovenske kupce pri komercialnih zavarovalnicah. Terjatve do slovenskih kupcev so sestavni del enotnega evropskega trga in jih v tem trenutku slovenska podjetja ne morajo po-zavarovati.
Lahko pa jih v okviru državnih shem po-zavarujejo tuja podjetja. S tem so slovenska podjetja glede terjatev in prodajnih limitov do slovenskih kupcev v slabšem položaju kot tuja podjetja.
Pojasnilo: za izboljšanje likvidnosti in izvozne uspešnosti slovenskega gospodarstva je pomembno, da je pozavarovanja terjatev na trgih EU-27 dosegljivo pod konkurenčnimi pogoji, hkrati pa da se z novo pozavarovalno shemo za pozavarovanje domačih terjatev izboljša zaupanje med poslovnimi subjekti na domačem trgu.
15. NAJEMNA RAZMERJA POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV
Z ukrepom iz 117. člena ZIUPOPDVE država breme kriznega financiranja za prizadeto dejavnost prevali na najemodajalce, namesto da bi sama nosila to breme. Vse dosedanje ukrepe je financirala država, ta ukrep pa neposredno bremeni zasebni sektor, ob tem pa za to ne ponudi nobenega nadomestila ali vzvoda pomoči. Predlagamo, da država neposredno pomaga najemnikom z namenskimi posojili, davčnimi ugodnostmi, namesto da obremeni drugo
pogodbeno stranko (tj. najemodajalca) za obveznost.
16. UPORABA HITRIH TESTOV V INDUSTRIJI SREČANJ
V primeru, da gospodarski subjekt, ki opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I:
Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 N82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, organizira srečanje ob upoštevanju pravil Nacionalnega instituta za javno zdravje in za vse udeležence zagotovi
testiranje z antigenskimi hitrimi testi na virus SARS-CoV-2, lahko izvede srečanje.
17. MOŽNOST PRIJAVE ZA PRIDOBITEV POMOČI IZ PKP-JEV TUDI ZA PODJETJA, KI IMAJO NA DAN ODDAJE VLOGE DAVČNI DOLG
Omilitev pogoja pri upravičenosti do podpornih ukrepov na podlagi PKP pri kriteriju dolga podjetij do države (»nima plačanih zapadlih obveznih dajatev in nima izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih obveznosti«), tako da omogočimo oddajo vloge za pridobitev pomoči iz interventnih zakonov tudi upravičencem, ki imajo neporavnane obvezne dajatve in druge
denarne nedavčne obveznosti do vključno 5.000 EUR.
18. MINIMALNA PLAČA
Podaljšanje ukrepa subvencioniranja dviga minimalne plače (50 EUR pavšala) do 31.12.2021. Omilitev nekaterih pogojev pri možnosti koriščenja tega ukrepa.
19. POROŠTVENA SHEMA
Neizključevanje poroštvene sheme z moratorijem (odlogom) na kreditne obveznosti. Poenostavitve pri vlogah za posojila do 1 mio EUR v smislu zagotavljanja manjšega nabora zahtevanih pogojev).
20. RAZVOJNI PAKET
Ohranitev razvojnih oddelkov v podjetjih je nujna, da gospodarstvo Slovenije ne bo zaostalo za tekmeci, ki prav tako dobivajo spodbude v svojih državah. V zadnji finančni krizi so se ta sredstva zmanjšala, kar je vodilo do razvojnega zaostanka v obdobju 2010-2013, ki se je odrazil v izgubi tržnega deleža na tujih trgih. S podobnimi ukrepi se je tudi v zadnji finančni krizi reševalo ključna delovna v razvojnih oddelkih, vendar so bili ukrepi prepozni. V tem trenutku si želimo ustreznih in pravočasnih ukrepov, ki bodo preprečili upad razvojnih aktivnosti v podjetjih.
a/ SUBVENCIJA ZA RAZVOJNE KADRE
Kot posledica širjenja virusa COVID-19 se kaže tudi zmanjšanje gospodarske aktivnosti v mnogih podjetjih, zaradi česar obstaja velika nevarnost bega možganov iz slovenskega gospodarstva v tujino. Potreben je ukrep za zadržanje razvojnega kadra tako v podjetjih, predvsem pa v Sloveniji.
Razvojni kader (inženirji, tehnologiji , prodajniki, projektni vodje, …) so v podjetjih ključni za pridobivanje in izpeljavo trenutnih in novih poslov. S tem ciljem naj država nameni sredstva za ohranjanje in novo zaposlovanje vrhunskega kadra v obliki nadomestil za njihove prispevke in
plače v višini najmanj 80% njihove plače (glede na povprečje zadnjih treh mesecev pred ukrepi COVID-19).
b/ RAZISKOVALNO RAZVOJNI VAVČER
Namenjen je spodbujanju sodelovanja med podjetji in inštitucijami znanja pri razvoju novih produktov. Podjetja kandidirajo za vavčerje, ki jih lahko uporabijo za financiranje razvoja, ki se izvaja na inštitucijah znanja. Skupna višina vavčerja 200.000 EUR v dveh letih. Država sofinancira vavčerje (npr. 50%), podjetja krijejo razliko.
c/ RAZVOJNO INOVACIJSKI PROJEKTI (RIP);
Namen je sofinanciranje razvojnega dela v podjetjih ter investicij v razvojno opremo in stroje za razvoj novih produktov / storitev in uvajanje novih tehnologij. Stopnja sofinanciranja pa je motivacijska tudi za velika podjetja (65%).
Pri čemer so upravičeni stroški:
• stroški osebja,
• nakup novih strojev in opreme,
• nematerialne investicije,
• stroški, ki so neposredno povezani z aktiviranjem strojev in opreme,
• materialni stroški.
d/ KREPITEV RAZVOJNIH ODDELKOV V PODJETJIH (KROP):
• Subvencija zaposlitve oziroma usposabljanju mladih raziskovalcev v gospodarstvu, ki so vpisani na podiplomski študij,
• Subvencija zaposlitve raziskovalcev v gospodarstvu iz javnih raziskovalnih organizacij ter drugih raziskovalnih in visokošolskih zavodov v Sloveniji,
• Subvencija zaposlitve raziskovalcev in strokovnjakov iz Slovenije ali iz tujine
• Subvencija zaposlitve študentov, ki bodo zaključili študij II. ali III. stopnje bolonjskega študijskega programa ter se zaposlili v podjetju.
21. SUBVENCIJA ZA SKRAJŠANI DELOVNI ČAS
Dvig zneska subvencij za 20%. Omilitev kriterija za upravičenost z 10 % zaposlenih na 5 % zaposlenih, ki morajo biti vključeni v ukrep. Prepoved izplačila dobička, nagrad, dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvo naj bo sorazmerna trajanju ukrepa.
22. POVRAČILO ŠKODE ZARADI NEPREVZETIH KOLIČIN ENERGENTOV
Podjetjem, ki so pogodbeno vezana na zakup in prevzem energentov, in ki v času razglašene epidemije od marca do junija 2020 kot posledica višje sile niso prevzela vseh pogodbeno dogovorjenih količin energije ter so presegle pogodbeno dogovorjena količinska odstopanja, se v celoti povrne škoda, ki je pri tem nastala, v ostalih mesecih leta 2020 pa škoda, ki je presegla
5% nad dovoljenimi odstopanji.
Pojasnilo: Večjim porabnikom energije je epidemija koronavirusne bolezni kot višja sila povzročila kolaps na strani naročil, ponekod tudi dobave surovin. Podobno situacijo so doživeli tudi trgovci z energijo. Dvopartitni, pogodbeno urejen odnos, je bil tokrat v celoti v prid dobavitelja, čeprav je višja sila na strani odjema očitna in bi bil predlog delitve nastalih stroškov
po verigi razumljiva rešitev. Do dogovorov o delitvi stroškov ni prišlo, odjemalci so škodo morali pokriti. Zato predlagamo enkratno finančno pomoč večjim (energetsko intenzivnim) odjemalcem energije, ki so zaradi višje sile utrpeli stroške neprevzetih količin energije. Poleg nižjih prevzemnih količin energentov, se je kot posledica epidemije zgodil še kolaps cen
energentov, kar je še dodatna izguba za ista podjetja.
23. PODALJŠANJA MORATORIJA ZA DODATNIH 12 MESECEV BREZ UPOŠTEVANJA PREDHODNEGA OBDOBJA UVELJAVLJANJA ODLOGA
Podaljšanje moratorija/odloga za tiste kreditne obveznosti, ki so bile že odložene po ZIUOPOK.
Pojasnilo: brez te dopolnitve se bodo z likvidnostnimi težavami soočala tako gospodinjstva kot podjetja, še posebej tista, ki so za odlog zaprosila v spomladanskih mesecih leta 2020 in jim plačilo obveznosti pretežno zapade v aprilu in maju 2021.
24. ZAMIK IZPLAČILA REGRESA
Predlagamo zamik izplačila regresa do konca leta 2021. Nekatera podjetja imajo otežen likvidnostni položaj zaradi nihanja v poslovni aktivnosti kot posledica pandemije.
25. POVRAČILO ŠKODE ZARADI ODPISA BLAGA V GOSTINSTVU IN Z GOSTINSTVOM POVEZANIMI DEJAVNOSTMI (DOBAVITELJSKA VERIGA HORECE) ZARADI POTEKA ROKA TRAJANJA
Povračilo stroškov/škode zaradi odpisa blaga s pretečenim rokom trajanja podjetjem v sektorju gostinstva in v dobaviteljski verigi HORECA.
26. POVRAČILO STROŠKOV PRAVNIM OSEBAM, KI NASTAJAJO ZARADI OBVEZNEGA TESTIRANJA KOT POGOJA ZA PONOVNO ODPRTJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Vlada RS zahteva obvezen negativen test zaposlenih v gospodarskih družbah v nekaterih sektorjih, da le-te ponovno lahko začnejo delati. Ker bo teh dejavnosti zaradi prehajanja v oranžno fazo ukrepov vedno več, Vladi RS predlagamo, da:
• podaljša ukrep iz PKP 7, po katerem je gospodarskim družbam, samostojnim
podjetnikom in zadrugam zagotavljala 40 evrov mesečno kot povračilo stroškov za
izvajanje hitrih testov med zaposlenimi (podaljšanje do preklica epidemije)
• zagotovi sredstva za pokrivanje stroškov izvajanja hitrih testov v celoti za vse podjetnike iz dejavnosti, pri katerih vlada izrecno zahteva negativen hitri test zaposlenih
Oba ukrepa bi veljala za čas, dokler Slovenija ne pride v zeleno fazo epidemije oz. dokler epidemija ni preklicana in bodo okužbe »pod nadzorom« oziroma jim bodo epidemiologi lahko sledili. Vlada ju lahko financira, ker gre za prvo prioriteto, to je »skrb za zdravje«. Obenem gre tudi za ukrep ohranjanja gospodarske aktivnosti in delovnih mest.
Predlagamo tudi poenotenje izjem pri testiranju zaposlenih v trgovini s sistemom, ki velja za zaposlene v šolstvu – hitro testiranje ni potrebno, če zaposleni ima potrdilo, da je prebolel Covid19 in sicer za čas 3 mesece od datuma izdaje tega potrdila.
27. ZAGOTOVITEV DNEVNE DOSTOPNOSTI DO BREZPLAČNEGA TESTIRANJA ALI SUBVENCIONIRANJE TESTIRANJA NA KORONAVIRUS.
Za nekatere storitve veljajo posebne zahteve glede testiranja strank. Potrebno je zagotoviti brezplačno dnevno in krajevno dostopno testiranje, saj sicer stranke ne morejo koristiti storitev.
V primeru, da ni dostopnega brezplačnega testiranja v kraju ali ob primernem času predlagamo subvencioniranje samoplačniškega testiranja.
28. POVRŠINSKO ODKOPAVANJE V ZVEZI Z REŠEVANJEM PODALJŠEVANJA KONCESIJ ZA IZKOPE MINERALNIH SUROVIN ZA SLOVENSKO INDUSTRIJO GRADBENEGA MATERIALA
V 2021 in 2022 se bodo koncesije za koriščenje mineralnih surovin iztekle podjetjem na cca 65 % površin vseh nahajališč mineralnih surovin. Dejstvo je, da ta podjetja za podaljšanje koncesij ne bodo mogla izpolniti pogoja iz 4. točke prvega odstavka 50. člena Zrud-1, ki pravi, da ima koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču ter ima soglasja morebitnih drugih imetnikov pravic na teh zemljiščih za podaljšanje rudarske pravice, nekatera pa tudi ne pogoja iz 5. točke prvega odstavka ta istega člena, ki pravi, da je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora. Ne na en in ne na drugi pogoj koncesionarji žal nimajo vpliva glede njune izpolnitve. Pri izpolnjevanju pogoja iz 4. točke prvega odstavka 50. člena Zrud-1 lahko v posameznih primerih prihaja do večletnih zapletov v t.i. pravno-premoženjskih postopkih v okviru pridobivanja rudarske pravice, predvsem zaradi nerešenih lastniških razmerij, ki so posledica razseljenosti, pravnih postopkov zaradi lastniških sporov ali dedovanj itd., ki se lahko vlečejo več let.
It tega razloga predlagamo rešitev v smislu podaljšanja veljavnosti določil sedanjega ZRud-1 z 2- letnim prehodnim obdobjem ter predloge rešitve vprašanj zaradi pravno-premoženjskih postopkov ter postopkov urejanja prostora.
29. PREDLOG ZA PODALJŠANJE POGODB ZA ŠOLSKE PREVOZE
Ne glede na določbe ZJN-3 se veljavne pogodbe ali veljavni okvirni sporazumi za izvajanje posebnih linijskih prevozov, sklenjeni z veljavnostjo do 1.9.2021 z gospodarskimi subjekti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni v obdobju trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19, na območju Republike Slovenije, izvajanje storitev po veljavnih pogodbah ali okvirnih sporazumih onemogočeno ali pa je bistveno oteženo, lahko brez javnega razpisa podaljšajo do 1.9.2022.
30. PREDLOG K 109. ČLENU PKP6 (FIKSNI STROŠKI) – PROBLEMATIKA OPRAVLJANJA VEČ DEJAVNOSTI
Nekatere družbe poleg glavne dejavnosti opravljajo tudi druge registrirane dejavnosti. V nekaterih primerih je zaradi ukrepov države onemogočeno oz. bistveno otežkočeno opravljanje zgolj posamezne/ih dejavnosti. Tak primer so družbe, ki poleg osnovne dejavnosti opravljajo turistično ali gostinsko ali hotelirsko dejavnost. Ukrep delnega kritje fiksnih stroškov ne omogoča, da se pri poslovnih subjektih, ki opravljajo več dejavnosti, upad prometa presoja po
posamezni dejavnosti, temveč se upad prometa presoja na ravni celotnega gospodarskega subjekta. Slednje pomeni, da družba do pomoči ni upravičena navkljub dejstvu, da na segmentu poslovanja iz naslova opravljanja ene ali več (izmed vseh) dejavnosti, ki jih opravlja, izkazuje zadosten upad prometa. Ukrep tiste družbe, ki različne dejavnosti ne opravljajo v ločenih družbah, nepravično in neutemeljeno postavlja v neenak oz. konkurenčno slabši položaj v primerjavi z družbami, ki različne dejavnosti opravljajo v ločenih družbah. Potrebno bi bilo urediti, da se v primeru, ko podjetje opravlja več dejavnosti, na ustrezen način, na primer z ločevanjem računov, zagotovi, za vsako od teh dejavnosti posebej preverja pogoje padca prihodkov.
31. NAJEMNA RAZMERJA NEPREMIČNIN V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE ALI V LASTI SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
Ukrep oprostitve oziroma možnosti zmanjšanja najemnin v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti bi moral biti omogočen najemnikom za vse nepremičnine, ki jih uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 v 94. členu določa oprostitev oziroma možnost zmanjšanja
najemnine najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti. Veljavni ukrep se nanaša zgolj na poslovne stavbe ali poslovne prostore, ne pa tudi na ostale nepremičnine, ki jih te oddajajo podjetjem v najem.
Možnost koriščenja vzpostavljenega ukrepa bi morala imeti tudi podjetja, ki imajo v najemu ostale nepremičnine in jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije.
32. PODALJŠANJE ROKA ZA PREDLOŽITEV LETNIH POROČIL ZA LETO 2020 Z 31. MARCA 2021 NA 31. MAJ 2021
Z anketo smo ugotovili, da zaradi dodatnih obremenitev, ki jih je epidemija koronavirusa prinesla računovodski dejavnosti, saj računovodje v tem času poleg svojih rednih delovnih obveznosti pozorno spremljajo tudi obsežne interventne zakonske ukrepe za pomoč gospodarstvu, kar od
njih zahteva veliko časa in energije ni mogoče kvalitetno opraviti vseh potrebnih aktivnosti za pripravo letnih poročil.
33. FIKSNO NADOMESTILO ZA IZPAD DOHODKA ZA DEJAVNOST TURIZMA PO VSEH SKD, KI SO BILI ZAPRTI OD 18.10.2020
Fiksno nadomestilo naj bo določeno na osnovi izračuna za čas zaprtja dejavnosti s primerljivim obdobjem zadnjih treh let.
34. COVID SKLAD ZA TURIZEM SID BANKA
Formiranje sklada za ponovni zagon turizma po COVID 19 v višini 200 mio v okviru programov SID Banke o 70% sredstev za zagotavljanje likvidnosti za obratna sredstva tekočega poslovanja.
Sprostitev kriterijev NFD ( neto finančni dolg in kapitalska ustreznost podjetja v turizmu) o enostavna odobritev do 20% letnega prometa
o poroštvo države 80% in osebno poroštvo lastnikov podjetij do višine 20% sredstev (oz. drugo primerljivo zavarovanje lastnikov ), o osnova za bonitete so bilance 2019 o 30% sredstev za zagotavljanje novih investicij v turizmu ročnost do 30 let.
35. TURISTIČNI BONI
Podaljšanje ukrepa turističnih bonov na celotno leto 2021 z možnostjo unovčevanja v širšem segmentih turizma in žičničarstva. Nastanitev je osnova za pospeševanje prodaje in dvig potrošnje v domačem turizmu osnova.
vir: https://www.gzs.si/Portals/282/Predlogi%20GZS%20za%20protikoronsko%20zakonodajo-PKP9,15022021.pdf
mib