Mag. Dejan Kaloh: Na zavržne grožnje s smrtjo se kot družba ne smemo nikoli navaditi, še več – vedno znova jih moramo glasno obsoditi!!

Spoštovana ministrica za pravosodje, ga. Lilijana Kozlovič!

V zadnjih mesecih smo v Sloveniji priča izrednemu porastu nestrpnosti, sovražnega govora, spodbujanja sovraštva, groženj in ustrahovanj v različnih oblikah in celo eksplicitnih groženj s smrtjo in eksplicitnih in implicitnih pozivov k smrti posameznikov, kar vsekakor predstavlja kaznivo dejanje po 135. členu KZ in po 297. členu KZ. Takšnih in drugačnih groženj so deležni tako nosilci izpostavljenih političnih funkcij, pa naj gre za predsednika vlade, ministre, koalicijske in opozicijske poslance, kot tudi druge posameznike, npr. zdravstvene delavce, ki se javno izpostavljajo v borbi zoper epidemijo covida-19.

Da so zadeve res eskalirale do naravnost strašljivih razsežnosti priča tudi izjava predsednika vlade Janeza Janše, ki je v pogovoru za Nova24TV v mesecu januarju razkril, da dnevno, predvsem prek družbenih omrežij, prejme po 100 groženj s smrtjo!

Konec leta 2020 sta se v povezavi z grožnjami javno oglasila tudi dva izpostavljena zdravnika, ki sta poleg drugih zdravnikov prejemala grozilna pisma. To sta bila vladna svetovalca za covid-19, direktor klinike Golnik Aleš Rozman in vodja skupine za covid-19 Bojana Beović. Oglasil se je tudi direktor NIJZ Milan Krek, ki so mu že večkrat grozili s smrtjo. Kriminalisti so v teh primerih že pričeli s preiskavo in predkazenskim postopkom.

Pred tem smo videli tudi že polite mize z rdečo barvo z imeni pred ministrstvom za kulturo. Rdeča barva je seveda simbolizirala kri. Prirejali so se kolesarski protesti z eksplicitnimi pozivi k smrti. Videli smo lutke, ki se jih zažigalo oz. kamenjalo pred DZ. Letos smo že bili priča številnim grafitom in plakatom z izpostavljenimi konkretnimi poslanci, nekateri so te grožnje že prijavili policiji.

Na te zavržne grožnje s smrtjo se kot družba ne smemo nikoli navaditi, še več – vedno znova jih moramo glasno obsoditi, državna tožilstva pa morajo končno začeti s pregonom teh storilcev. Kakšen bo potem sodni izplen teh postopkov je drugo vprašanje, a vsaj tožilci morajo tukaj končno pokazati neke rezultate. Ob predpostavki, da je za pregon kaznivega dejanja grožnje, predlog podala oškodovana oseba.

Vsi se strinjamo, da morajo biti tožilci pri svojem delo samostojni in neodvisni. A ob takšni poplavi groženj, ki smo jim priča v zadnjem času, se vendarle lahko vprašamo, če svoje delo v primeru zavržnih groženj s smrtjo res opravljajo korektno, strokovno in v skladu z zakonom.

Policija je v lanskem letu obravnavala več kot 2000 primerov kaznivega dejanja groženj! Od tega so na policiji v lanskem letu zabeležili 18 primerov groženj predstavnikom vlade ter osebam, ki so na kakršen koli način povezane z njenim delom. Policija je uspešno odkrila storilce v desetih primerih, nekaj primerov pa še vedno intenzivno preiskujejo. Koliko mi je znano, je sledilo tudi nekaj predlogov oškodovane osebe za pregon storilcev.

Spoštovana ga. ministrica, sprašujem vas sledeče:

• kako na ministrstvu za pravosodje spremljate te izredno nevarne družbene pojave zlasti v luči velike pasivnosti državnega tožilstva?
• ste seznanjeni s tem, da so na državnih tožilstvih sprožili kakšen ustrezen nadzorni mehanizem, kot je denimo institut službenega nadzora, ki je seveda v domeni same tožilske organizacije?
• ste morda vi sami odredili kakšen pravosodni nadzor okrožnih državnih tožilstev v zvezi s to problematiko, sprašujem vas seveda v luči administrativnih napak, ko se prepozno odreagira ali pa sploh ne? Kako in na kakšen način se obravnavajo tovrstna kazniva dejanja (odzivnost in odločitve – se je odločil za pregon ali je zavrgel)?
• ali na ministrstvu za pravosodje razmišljate o pripravi kakšnih navodil oz. izobraževanj tožilcev in sodnikov iz področja 135. člena KZ-1 (Grožnja) in 297. člena KZ-1 (Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti)?

SDS.si