GospodarstvoizobraževanjekolumnaSlovenijaVečŽivljenje

Kolumna: Živeti delovno srečo – 2.del

Srečna pred, na in po dopustu

Morje, ležalnik, hribi, gozd, knjiga, dobra hrana, gin&tonik, družina, mir, gibanje, spanje, zabava, skrb za zdravje, odklop, sreča… vse to sestavlja naš dopust. Pri meni se začne z nekaj dnevi navajanja na nov način življenja, potem sledi vrhunec – nekaj dni popolnega užitka, ko se predam trenutku in sem samo tukaj in sedaj. Proti koncu pa se že nekoliko premaknem v prihodnost in pričnem razmišljati o tem, kaj me čaka in kako bom to naredila.

Tako je bilo bolj ali manj skoraj vsako leto. Odkar pa je skrb za srečo postala moj način življenja, pa je nekoliko drugače. Predvsem se trudim v vsakem dnevu, tudi ko nisem na dopustu, najti mir, zabavo, odklop, seveda ob delu, ki me izpolnjuje in ob pozitivnih ljudeh. Premaknila sem se od splošno razširjenega razmišljanja, da delo izčrpa mojo energijo in da me lahko napolnijo (le) vikendi in dopust.

O tem, kako vzdrževati srečo oziroma kot managerji delovne sreče radi rečemo – kako jo trenirati, kdaj drugič. Tokrat pa naj vam zaupam nekaj preizkušenih trikov, s katerimi bo vrnitev iz dopusta bolj prijetna, energija, ki smo jo nabrali, bo trajala dlje, novi izzivi pa se bodo zdeli kot pustolovščina, na katero komaj čakamo.

 

*vir fotografije: DeathToStock

Če se le da, si privoščimo vmesni dan med vrnitvijo domov in ponovnim pričetkom dela. Izkoristimo ga za to, da smo preprosto doma; operemo perilo, nakupimo hrano, načrtujemo teden, ki je pred nami, se navadimo na domače okolje. Nič glamuroznega, pa vendar pomaga, da je vrnitev manj stresna. Ko si pripravljamo tedenski načrt vsaj prvi dan poskusimo imeti čim bolj odprt urnik, brez sestankov in tesnih rokov. Pričnimo s preprostimi nalogami, zahtevne projekte pustimo na miru kak dan ali dva. Dobro je tudi, da preletimo elektronsko pošto, da se izognemo večjim presenečenjem. Če odkrijemo kaj nepričakovanega, imamo nekaj časa, da razmislimo o možni rešitvi.

Kar je še izredno pomembno je, da gremo na dan pred pričetkom dela spat bolj zgodaj in da se zjutraj zbudimo malo prej. Da se v miru pripravimo in nastavimo za vrnitev.

Zjutraj, ko pridemo na delo, si vzemimo čas za sodelavce; pozdravimo jih in prijazno poklepetajmo z njimi – o njihovem dopustu, kako se počutijo, o tem, kaj se je dogajalo med našo odsotnostjo in kaj je novega. Udeležimo se kolegija, rednega tedenskega sestanka, kave s sodelavci, z vodjo.

Potem pa si vzemimo nekaj minut in uredimo svoj delovni prostor: pregledamo  dokumente, pošto, »post it« listke z obvestili, ki so se mogoče nabrali na mizi. Nato se lotimo elektronskih sporočil, neodgovorjenih telefonskih klicev, odločitev, ki jih je potrebno sprejeti takoj, saj so postale nujne, ali nalog, ki preprosto niso bile opravljene. Ni za pričakovati, da bomo na zeleni veji že prvi dan. Preden pa se lotimo dela, je še pomembno, da dobimo veliko sliko o tem, kaj se je dogajalo, ko smo bili odsotni; sploh, če se je zgodilo kaj pomembnega ali je prišlo do kakšne spremembe.

 

Diverse business colleagues shoot

*vir fotografije: Rawpixel

Pa še tole. V dneh po dopustu je pomembno, da znamo in si upamo prositi za pomoč sodelavce ali vodjo, če je to potrebno. Doseganje ciljev je skupna odgovornost in če ne zmoremo prispevati to, kar bi morali, je naša odgovornost, da prosimo za pomoč.

Običajno nas, ko se vrnemo iz dopusta, kar nekako zamika, da bi delali dlje; tako bi lažje nadomestili zamujeno oziroma bi hitro uredili vse, kar se je nakopičilo. To ni pametna poteza. Dovolimo si biti v zaostanku, delajmo po normalnem urniku in si privoščimo življenje izven službe. Brez občutka krivde; če smo si privoščili zaslužen dopust ne pomeni, da smo sedaj kaznovani in moramo več delati. Bodimo veseli, da je podjetje dejansko preživelo brez nas, da se svet ni nehal vrteti. Zavedanje, da stvari lahko delujejo ob naši odsotnosti, vodi do manj stresa in  olajša odločitev, da si vzamemo nekaj prepotrebnega prostega časa tudi ob drugih priložnostih.

Prihodnost pripada srečnim pri delu; pred, med in po dopustu. Poskrbimo za svoje srečo. Vsak dan znova. Z majhnimi dejanji. Ne glede na to, v kakšno realnost se bomo vrnili. Če smo srečni pri delu, nam tega ne more vzeti nihče. To je del našega življenja, del naše osebnosti; pa če delamo od doma, če korona virus obrne svet na glavo, če menjamo službo, ali če delamo v spremenjenem oziroma novem delovnem okolju.

 

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: info@paletaznanj.si

 

 

 

Mogoče vam bo všeč