Kočevska reka: Pogumni in drzni takrat smo pripravljeni tudi danes. Slovenija in njena osamosvojitev sta vredni vsake kaplje potu!
V Kočevski Reki je bila včeraj slovesnost ob obeležitvi dneva, ko je bila 17. decembra 1990 prvič postrojena enota Teritorialne obrambe (TO) s sedežem v bližini vasi Primoži, z naslovom Prihodnost pripada pogumnim. Od tega dne je že 34 let( čez dva dni) Slovesno obeležitev dneva v Spominskem parku MSNZ je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).
V tem času Manevrska struktura je predstavljala osrednjo formacijo oborožene sile, ki je v procesu osamosvajanja odigrala ključno vlogo pri obrambi tvorjenju obrambnih sil nastajajoče Slovenske države.
Prihodnost pripada pogumnim!
Res je. Tukaj se je začelo. Čez dva dni bo 34 let od prvega postroja, prav tukaj tako kot danes na tem poligonu, danes imenovanim Spominski park MSNZ(Spominski park Manevrske strukture Narodne zaščite). S tem so dali jasno sporočilo, da so pripravljeni izbojevati in braniti pot v samostojnost Slovenije. Prav zato smo se včeraj zbrali da obeležimo trenutke ko so ti junaki tukaj prvič stali in bili pripravljeni dati svoja življenja. Takrat je, kot že pravi skoraj ponarodeli stavek takratnega predsednika Vlade Lojzeta Peterleta, »zadišalo prvič po slovenski vojski«. Nekateri od teh fantov so bili danes med nami. In prav zato globok poklon in vsa čast za junaška dejanja v usodnih časih za osamosvajanje in osamosvojitev Slovenije.
Prisotne s pozdravnim nagovorom sta nagovorila Alojz Peterle, predsednik Združenja VSO, in Andrej Mladenovič, podžupan Občine Kočevje. Vsak s svojega zornega kot je poudarila kaj to pomeni za Slovenijo oziroma kakšna je bila vloga prav te lokacije za vse kasnejše dogodke ki so se zgodili in so dejansko odigrali enkratno in neponovljivo vlogo v osamosvojitvi in graditvi nove države, pravzaprav prve v vsej zgodovini Slovenskega naroda. Pomembnost dogodka je bila potencirana s prisotnostjo praporščakov Združenja VSO.
Slavnostni govornik je bil Franc Kosi, svetovalec ministra za notranje zadeve v obdobju 1990–1992.
Prav vloga gospoda Kosija je ena najbolj pomembnih v oboroževanju in popolnjevanju oborožitve slovenske TO, ki je na neki stopnji stopnji bila ali bi skoraj bila brez orožja. Kot uslužbenec takrat republiškega prej jugoslovanskega je pridobil veliko vez, povezav in kanalov, ki bi bili odločilni za oborožitev in izbojevanje tistega in za tisto kar smo si zastavili. S ponosom pove da mu srce zaigra ko se spomni da si ti fantje ki so tukaj ponosno stali imeli ob sebi orožje, popolnoma novo kljub vsem oviram in mednarodnim embargom. Prav tako je potenciral popolno zaupanje in konspiracije pri pogovorih, pogajanjih in dobavah zaključku logističnih poteh. Vedno dokončno in pravilno izpeljanih kljub včasih zelo stresnih okoliščinah. Pri enem tako kočljivem trenutku je, kot pravi, v eni noči popolnoma osivel.
Prav ta najbolj rizična dobava, ki je povzročila največ sivih las, je bila odločilna da ni prišlo do večjih spopadov, ki bi osamosvojitveno dogajanje zapeljalo v napačno in težko previdljivo smer. Gre ogromna zahvala gospodu Kosiju za vse storjeno in za to da je določene pomembne detajle iz tega zelo pomembnega obdobja delil z nami.
Pri kulturno domovinske delu programa so sodelovali: Garda Slovenske vojske, Trobilni kvintet orkestra Slovenske vojske, Vokalna skupina Cantate Domino.
Slovesnosti so se udeležili, kot vrsto let do sedaj, članice in člani VSO Celje in VSO Laško.
Vane T. Costa