Ivan Simič: Za ta predlog ni kriv ne Janez Janša in ne SDS, temveč jaz

Vlada je 20.12.2020 v Državni zbor Republike Slovenije posredovala predlog PKP 7, s katerim namenja veliko pomoči raznim pravnim in fizičnim osebam. Gre za več kot 550 milijonov evrov pomoči. Med spremembami je tudi zvišanje dela dohodnine, katerega lahko slovenski dohodninski davčni rezidenti namenijo nevladnim organizacijam. Odstotek se povečuje iz 0,5 % na 1,0 %, oziroma v denarju iz cca 10.000.000,00 EUR na cca 20.000.000,00 EUR. Gre za dvakratno zvišanje.

Namen zvišanja tega odstotka je v tem, da bi se več denarja namenilo za šport, kulturo, gasilce in vse druge nevladne organizacije, ki ta denar potrebujejo. Teh nevladnih organizacij naj bi bilo 27.994. Ob tem je potrebno poudariti, da so mnoge nevladne organizacije že danes financirane iz občinski proračunov, iz državnega proračuna in iz drugih virov (donacije, …..).

Možnost, da lahko dohodninski davčni zavezanci, ki so davčni rezidenti Republike Slovenije, del svoje dohodnine, katero so plačevali v proračun Republike Slovenije, namenijo za financiranje splošno-koristnih namenov, je bila uvedena konec leta 2006. Njen predlagatelj je bil dr. Andrej Bajuk, ki je bil takrat finančni minister, sam pa sem bil v tistem času generalni direktor Dursa. Ko je dr. Andrej Bajuk predlagal to novost, sem mu odgovoril, da je to super ideja in na moje vprašanje, kaj bo s tistim delom dohodnine, katerega dohodninski davčni zavezanci ne bodo namenili nikomur, je odgovoril, da potem ta dohodnina ostane proračunu Republike Slovenije. Tako, kot je bilo vsa predhodna leta.

Naslednjih 13 let so zadeve potekale na navedeni način. Tisti, ki so se odločili, da bodo pol odstotka svoje dohodnine namenili za splošno-koristne namene, so to storili, drugi ne. V zadnjih letih je bilo za te namene na razpolago cca 10 milijonov evrov in le dobra polovica se je odločila za namenitev dela dohodnine. Druga polovica pa se je odločila, da svojega dela dohodnine ne bo namenila nikomur, kar pomeni, tako oče te namenitve dela dohodnine, dr. Andrej Bajuk, so se odločil, da ga pustijo državnemu proračunu. Tako je vsako leto proračunu ostalo 5 milijonov evrov, kar je še zmeraj 5 milijonov manj, kot pred letom 2007. Zato ta del nerazporejene dohodnine ne more vzeti nihče, saj je to v nasprotju z voljo dohodninski davčnih zavezancev, ki so se odločili, da to dohodnino pustijo v državnem proračunu. Zato menim, da si tega dela dohodnine ne morejo deliti nevladne organizacije. Vse nevladne organizacije imajo možnost, da dohodninske davčne zavezance zaprosijo, da jim namenijo del svoje dohodnine, prej 0,5 %, v bodoče, če bo to potrdil državni zbor, 1,0 %.

Zaradi tega ne razumem razburjanja nekaterih nevladnih organizacij, ki javnosti ne posredujejo vseh informacij. Trdijo, da jih država želi prikrajšati za ne vem kako velika sredstva, da želi ogroziti njihove projekte, kar pa matematično nikakor ne drži. Poglejmo izračune.

Lani naj bi si cca 5.000.000,00 evrov nerazdeljene dohodnine, razdelilo 5.394 nevladnih organizacij. Izračun je naslednji:

5.000.000,00 EUR : 5.394 NVO = 926,96 EUR za eno NVO.

Torej, to ni znesek, ki bi bil zelo pomemben in zaradi katerega bi nevladne organizacije propadle. Res je, da je to le matematični izračun in da so se sredstva delila na drugačen način, toda moje vprašanje je: Zakaj?

Ob tem pa se mi samo od sebe zastavi vprašanje, zakaj preostalih 22.600 nevladnih organizacij ni prejelo ničesar iz tega sklada. Zakaj se del dohodnine, katere dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, ne razdeli med vse nevladne organizacije v enakem znesku, temveč le tistim, ki izpolnjujejo neke pogoje, katere so si mogoče celo sami pripravili in se potem skrili za Ministrstvo za javno upravo. Poglejmo še izračun, če bi se teh 5.000.000.00 evrov razdelilo med vse nevladne organizacije (27.994). Izračun bi bil naslednji:

5.000.000,00 EUR : 27.994 NVO = 178,61 EUR za eno NVO.

Kot vidimo, bi vsaka nevladna organizacija prejela 178,61 evrov. To bi bila edina pravilna in poštena delitev nenamenjenega dela dohodnine..

Zato bi Ministrstvo za javno upravo moralo, na svoji spletni strani in na spletnih straneh slovenskih medijev, objaviti seznam vseh nevladnih organizacij, ki so prejele sredstva iz te nerazdeljene dohodnine. Prav tako bi ob vsaki nevladni organizaciji morali navesti znesek, ki ga je le-ta prejela ter seveda obrazložitev, zakaj ta znesek ni enakovredno razdeljen med vse nevladne organizacije. Prav tako bi bilo potrebno preveriti še na spletni strani www.erar.si ali prejemniki sredstev iz sklada za razvoj nevladnih organizacij, prejmejo še kakšna sredstva iz državnega ali občinskega proračuna oziroma od državnih podjetij. Delitev državnega denarja mora biti poštena do vseh nevladnih organizacij.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da tisti trenutek, ko bodo vsi dohodninski davčni zavezanci, že med letom namenili svoj odstotek dohodnine nevladnim organizacijam, katerim to želijo nameniti, potem ne bo nobenih vplačil v skladu za razvoj nevladnih organizacij in tudi ne bo nič za deliti. Zato menim, da je razburjanje nekaterih nevladnih organizacij nepotrebno, saj bodo na ta način vzpodbudili dohodninske davčne zavezance, da bodo sedaj svoj del dohodnine namenili izbrani nevladni organizaciji (športnim klubom, kulturnim ustanovam, gasilcem, dobrodelnim ustanovam, političnim strankam, sindikatom, verskim skupnostim in mnogim drugim).

Za lažje razumevanje celotne zadeve, je v nadaljevanju predstavljen tekst 28. člena Zakon o nevladnih organizacijah, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 21/18, z dne 30.03.2018. Določbe 28. člena, kateri je naveden v nadaljevanju, so se na podlagi 39. člena istega zakona, pričele uporabljati 01.01.2019. Tekst tega člena glasi:

»28. člen

(sklad za razvoj nevladnih organizacij)

(1) Ustanovi se proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij, ki je namenjen financiranju projektov in programov iz osme in devete alineje prvega odstavka 23. člena tega zakona.

(2) Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so:

– sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, in

– druga sredstva, če tako določa zakon, mednarodna pogodba ali če tako odloči donator.

(3) Sredstva iz prve alineje prejšnjega odstavka se prenesejo na sklad za razvoj nevladnih organizacij ob začetku leta, upoštevajoč vse odločbe o odmeri dohodnine, ki so postale dokončne v preteklem letu.

(4) Sklad za razvoj nevladnih organizacij se ustanovi za nedoločen čas, z njim upravlja ministrstvo, pristojno za delovanje nevladnih organizacij, ki tudi razpolaga s sredstvi tega sklada. Ministrstvo izbere prejemnike sredstev sklada na javnem razpisu najmanj enkrat letno.«

V nadaljevanju je naveden še prvotni tekst zakona o dohodnini, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 117/06, z dne 16.11.2006:

»X. NAMENITEV DELA DOHODNINE

142. člen

(namenitev dela dohodnine za donacije)

(1) Rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno-koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

(2) Za splošno-koristne namene po tem členu se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, religiozni in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih Uradni list Republike Slovenije Št. 117 / 16. 11. 2006 / Stran 12301 ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti, in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali da je dobrodelna. Za rezidente iz prejšnjega stavka se ne štejejo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava.

(3) Vlada določi podrobnejši način izvajanja prvega odstavka tega člena in objavlja seznam upravičencev do donacij po tem členu.

Tako je veljalo 13 let. Danes veljavni tekst 142. člena Zakona o dohodnini, katerega povzemam v nadaljevanju, se uporablja od 01.01.2020. Sprememba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije številka 66/19, z dne 05.11.2020:

»X. NAMENITEV DELA DOHODNINE

142. člen

(namenitev dela dohodnine za donacije)

(1) Rezident lahko zahteva, da se do 0,5 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij.

(2) Upravičenci do donacij iz namenitve dela dohodnine za posamezno leto so nevladne organizacije, politične stranke, reprezentativni sindikati ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti, ki na dan 31. decembra prejšnjega leta izpolnjujejo pogoje iz tega člena.

(3) Za nevladne organizacije po drugem odstavku tega člena se štejejo tiste nevladne organizacije, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, status nevladne organizacije v javnem interesu.

(4) Za politične stranke, reprezentativne sindikate ter registrirane cerkve in druge verske skupnosti po drugem odstavku tega člena se štejejo subjekti, ki imajo v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, reprezentativne sindikate oziroma versko svobodo, status politične stranke, reprezentativnega sindikata oziroma registrirane cerkve in druge verske skupnosti.

(5) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, pristojna za vodenje Evidence nevladnih organizacij v javnem interesu, Finančni upravi Republike Slovenije brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke iz te evidence, potrebne za namene priprave in objave seznama upravičencev do donacij.

(6) Organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo, pristojen za vodenje Registra cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji, ter organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, pristojen za vodenje Registra strank, ministrstvu, pristojnem za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke iz teh registrov, potrebne za namene priprave seznama upravičencev do donacij.

(7) Organ, ki je v skladu z zakonom, ki ureja reprezentativnost sindikatov, pristojen za odločanje o reprezentativnosti sindikatov, ministrstvu, pristojnem za finance, brezplačno, enkrat letno zagotovi podatke, potrebne za namene priprave seznama upravičencev do donacij.

(8) Vlada določi podrobnejši način izvajanja tega člena in določi seznam upravičencev do donacij po tem členu.«

 

Če ste pozorno prebrali tekst 28. člena zakona o nevladnih organizacija in tekst 142. člena danes veljavnega zakona o dohodnini, ste lahko ugotovili kontradiktornost. Po zakonu o nevladnih organizacijah se sredstva dohodnine namenijo v sklad za razvoj nevladnih organizacij od 01.01.2019. Določbe danes veljavnega 142. člena zakona o dohodnini, ki določa, da so upravičenci nevladne organizacije (drugi odstavek) in so se pričele uporabljati 01.01.2020, to je eno leto po tem, ko bi ta dohodnina sploh šla v sklad za razvoj nevladnih organizacij, pa sploh ne vsebuje določbe, da se nerazporejena dohodnina vplača v sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Zaključek

Ob koncu bi izpostavil še najbolj pomembno zadevo. Zvišanje odstotka dohodnine, ki se lahko nameni nevladnim organizacija iz 0,5 % na 1,0 % in črtanje določbe 28. člena zakona o nevladnih organizacijah:

(2) Viri financiranja sklada za razvoj nevladnih organizacij so:

– sredstva dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošnokoristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko, in

sem predlagal jaz, kot predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju in ne SDS, ali Janez Janša, kot danes navajajo mnogi slovenski mediji in predstavniki nekaterih nevladnih organizacij. O tem obstajajo dokazi, saj sem posredoval pisne predloge, s popravki členov. Poleg tega sem te predloge predstavil na tiskovni konferenci 16.09.2020, prav tako pa sem tekst predlaganih sprememb z obrazložitvijo posredoval novinarjem, ki so me prosili, da jim posredujem. Zato jim predlagam, da preberejo točko 20, ki glasi:

“20. Zvišanje odstotka dohodnine, ki ga lahko zavezanci namenijo raznim društvom, in to z 0,5% na 1,0%.

Razna društva in druge ustanove imajo težave s financiranjem svojih dejavnosti. Leta 2007 je bila uvedena sprememba v dohodninski zakonodaji, po kateri se je lahko vsak davčni zavezanec odločil, da največ 0,50 % od zneska njegove letne dohodnine nameni za te namene. S ciljem, da bi upravičencem omogočili pridobitev višjega zneska prihodkov iz tega naslova, predlagamo zvišanje tega odstotka iz 0,5 % na 1,00 %. Predlagamo, da se v zakonu določi, da v kolikor se dohodninski zavezanci ne odločijo za namenitev tega odstotka upravičenim subjektom, potem ta znesek dohodnine ostane v proračunu.”

Predloge Strateškega sveta sem predstavil tudi šestim poslanskim skupinam v Državnem zboru Republike Slovenije in nekaterim gospodarskim združenjem oziroma organizacijam.

Namen tega predloga je razviden iz predhodnega teksta, to pa je, da se ne more dohodnina, katero dohodninski davčni zavezanci niso namenili nikomur, temveč so jo pustili v proračunu, deliti nevladnim organizacijam, ki lahko to dohodnino prejmejo tako, da dohodninske davčne zavezance zaprosijo, da jim namenijo svoj del dohodnine. Verjamem, da to zahteva veliko dela in da obstoji nevarnost, da jim vsi dohodninski davčni zavezanci ne bi želeli nameniti svoj del dohodnine, toda, to je edini pošteni način. Dohodnina je na razpolago, toda za to je potrebno še kaj narediti, to je prositi dohodninske davčne zavezance. Očitno je veliko lažje spisati novi zakon in preko zakona vzeti to nerazporejeno dohodnino. Ali je to pravilno in pošteno do tisti nevladnih organizacij, ki nimajo dostopa do teh sredstev, pa je drugo vprašanje.

Zaradi tega je že prav smešno, da je za vsak predlog kriv Janez Janša ali SDS. Za ta predlog ni kriv ne Janez Janša in ne SDS, temveč jaz – Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta in oseba, ki ni član nobene politične stranke. Namen tega predloga je bil le eden, da bi vse nevladne organizacije prejele dvakrat več sredstev iz namenjene dohodnine in da bi se opozorile na to, da je na razpolago še dodatnih 5 milijonov nerazporejene dohodnine, katero si sedaj deli 19,27 % (5.394 od 27.994) iznajdljivih nevladnih organizacij.

Mag. Ivan Simič

Povzeto po:simic-partnerji.si

Avtor: L.S.