ILIRIKA – tedenski komentar gospodarskega gibanja – 15.01.2021

Joe Biden je včeraj predstavil načrt novega paketa fiskalne stimulacije v višini 1,9 bilijona dolarjev z neposrednimi plačili v višini 1.400 dolarjev in z nadomestili za brezposelnost. Predlagani paket vsebuje 130 milijard dolarjev pomoči za odprtje šol in 350 milijard dolarjev namenjenih proračunom zveznih držav in drugim lokalnim oblastem.

Ker predlagana investicija, 1,9 bilijona dolarjev v ameriško ekonomijo, predstavlja 8,8-odstotni delež bruto domačega proizvoda ZDA iz leta 2019, se moramo vprašati kaj takšna investicija pomeni za kapitalske trge. Razumeti moramo, da se taka investicija ne bo sorazmerno porazdelila med sektorje gospodarstva. Reakcija na kapitalskih trgih je lahko delna pocenitev ameriških državnih obveznic, saj gre za povišano javno potrošnjo katere koristi bi bili neposredno deležni predvsem sektorji nujnih (ETF koda: XLP US) in ne-nujnih potrošnih dobrin (ETF koda: XLY US) ter sektor gospodarskih javnih služb (ETF koda: XLU US), posredno pa še sektorja financ (ETF koda: XLF US) in energetike (ETF koda: XLE US).

Včeraj smo sicer bili priča slabšemu podatku z ameriškega trga dela, saj je 1,4 milijona ljudi prejšnji teden v ZDA zaprosilo za zavarovanje za primer brezposelnosti, medtem ko 18 milijonov Američanov še vedno prejema nadomestila za brezposelnost. Prejšnji teden smo tudi prejeli podatek, da je gospodarstvo v ZDA decembra izgubilo 140.000 delovnih mest. Gre za prvo mesečno izgubo delovnih mest po mesecu aprilu, kar je posledično sprožilo zaskrbljenost številnih uglednih ekonomistov, ki so vlado pozvali, naj odobri višjo pomoč.

V tem tednu se je odvilo tudi zasedanje Ameriške centralne banke (FED), ki je po letih prenizke inflacije septembra odobrila nove smernice denarne politike, v katerih je zapisala, da bi bilo primerno obrestne mere obdržati blizu ničle, dokler se inflacija ne dvigne na 2-odstotni cilj. Poleg tega je FED pripravljen začasno dopustiti tudi nekoliko višjo inflacijo. Skratka temeljne obrestne mere se ne bodo dvignile kmalu, to pa je seveda voda na mlin delniškim trgom, žal pa tudi ležarinam na bankah.

Sicer pa je prva dva tedna novega leta zaznamovala sinhrona globalna rast delniških tečajev. Kljub trenutni zaustavitvi gospodarskega okrevanja zaradi pandemije, se optimizem hitro širi tudi na domačem trgu Ljubljanske borze. Domači SBITOP indeks je letos pridobil že skoraj 8 odstotkov na svoji vrednosti in se je tako na začetku leta bolje odrezal od ameriških in evropskih trgov. Med osrednjimi domačimi delnicami so se dobro odrezale delnice Cinkarne Celje, Krke, NLB, Telekoma Slovenije, Petrola in obeh največjih domačih zavarovalnic Skupine Triglav in Zavarovalne Skupine Sava (Sava Re).

Kljub nedavnim nekoliko višjim rastem tečajev domačih delnic, so te v primerjavi s tujimi podjetji še vedno cenejše, a nič manj dobičkonosne, kar pomeni, da pri omenjenih domačih vrednostnih papirjih v prihodnje lahko še pričakujemo nadaljevanje rasti tečajev. Domače delnice so torej tipično cenejše od delnic na zahodnih trgih, kjer so nekateri tečaji domala že skorajda predragi.

Domači delniški trg je najcenejši v regiji in zelo nizko zadolžen, kar je ob dani epidemiološki situaciji zelo pomembno. Ob vsem tem pa domači trg izplačuje najvišje oziroma zelo visoke dividende, saj je dividenda donosnost SBITOP indeksa nad petimi odstotki. Sicer so pri nas v veljavi še vedno prepovedi glede izplačevanja dividend za banke in zavarovalnice. Ko bodo te prepovedi dvignjene, lahko pričakujemo krepke poskoke pri cenah delnic NLB, Zavarovalnice Triglav in Save Re.

Kar se tiče novega cepiva s strani ameriškega farmacevta Johnson & Johnson (J&J, koda delnice: JNJ US), so v ZDA in drugod po svetu v visokem pričakovanju. Za razliko od že avtoriziranih cepiv, ki zahtevajo dva odmerka, cepivo J&J potrebuje le enega, kar bi močno poenostavilo logistiko v zdravstvenem sistemu, poleg tega pa bi se J&J cepivo lahko hranilo v hladilniku, saj bi to tam ostalo uporabno še mesece, medtem ko je potrebno ostala cepiva zamrzniti. To pa omogoča mnogo višjo in cenejšo dostopnost cepiva J&J.

A za enkrat ni vse še tako rožnato, saj pri cepivu J&J prihaja do zaostankov v proizvodnji. Podjetje J&J je lanskega avgusta z ameriško zvezno vlado podpisalo pogodbo vredno milijardo dolarjev, z namenom, da bo do konca letošnjega februarja v ZDA na voljo 12 milijonov odmerkov njihovega cepiva, do konca junija pa skupno že 100 milijonov odmerkov. Glede na hitrost razvoja cepiva in hitrosti proizvodnje niti ne čudi, da prihaja do zaostankov pri proizvodnji. A sodeč po besedah predstavnikov J&J lahko prve odmerke cepiva v nekaj milijonih odmerkov v ZDA pričakujejo v mesecu marcu, s krepko povišano proizvodnjo v kasnejših mesecih.

J&J sicer velja za največjega ponudnika medicinskih pripomočkov na svetu, ki je v 2020 uspel izboljšati poslovanje. Podjetje ima tri glavne prodajne segmente, potrošniški izdelki, farmacija in medicinski pripomočki. V tem letu lahko pričakujemo nadaljevanje rasti prihodkov na področju prodaje farmacevtskih izdelkov. S pričakovanim izboljšanjem globalne epidemiološke slike v drugi polovici leta, pa lahko računamo na pospešeno povišanje prodaje medicinskih pripomočkov. Poleg tega mnoge države že krepko pričakujejo enoodmerčno cepivo proti Covid-19, ki ga razvija J&J.

Skratka zaradi pričakovane prodaje rasti prihodkov v letošnjem letu iz segmenta medicinske opreme, je J&J trenutno v dobrem položaju, kar se tiče pozitivnih cenovnih pritiskov na tečaj delnic podjetja, medtem ko dodatno gonilo rasti ponuja njihovo pričakovano cepivo za Coivd-19 zaradi prednosti pred cepivi s strani podjetij Pfizer (koda delnice: PFE US) in Moderna (koda delnice: MRNA US).

Prodaja medicinskih pripomočkov se je pri J&J v zadnjem letu znižala za dobrih 15 odstotkov. Z uspešnim razvojem cepiva proti Covid-19 bi ravno segment medicinskih pripomočkov krepko okreval, ki predstavlja dobrih 30 odstotkov prihodkov podjetja. K temu bi levji delež lahko prispevala ravno vpeljava njihovega cepiva v tem letu. Takšen razplet bi izboljšal tako dobičkonosnost podjetja, kot tudi ceno delnic J&J.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

 

vir: ilirika.si

mib